Aretacija uslužbenca mestnega sveta New Yorka sprožila proteste in spor glede priseljenske politike

Mesto Minneapolis, zvezna država Minnesota in številna druga mesta, vključno s Chicagom, so sprožila pravne postopke proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi agresivnih imigracijskih operacij in groženj z ukinitvijo zveznega financiranja. Spor se je zaostril po incidentu v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje (ICE) med operacijo ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Good, kar je sprožilo val protestov po vsej državi. Župan Minneapolisa Jacob Frey je dejanja zveznih organov označil za protiustavna in nezakonita, saj naj bi agenti brez izbirčnosti pridrževali državljane ZDA. Hkrati je predsednik Trump napovedal popolno ustavitev vseh zveznih izplačil tako imenovanim »mestom zatočiščem« (sanctuary cities), ki po njegovem mnenju ščitijo kriminalce in ne sodelujejo z zveznimi organi pri deportacijah. Illinois in Chicago sta v ločeni tožbi obtožila administracijo izvajanja »organiziranega bombardiranja« in vzpostavljanja ozračja strahu z uporabo vojaško usposobljenega osebja in kemičnega orožja na njihovih ulicah. Pravni spori se širijo tudi na področje pravic transspolnih oseb, kjer Illinois vodi tožbo proti pogojevanju milijardnih sredstev z diskriminatornimi ukrepi. Ameriško zunanje ministrstvo je ob tem potrdilo, da je od začetka Trumpovega mandata preklicalo več kot 100.000 vizumov v okviru strožje priseljenske politike. Kot razloge za preklic navajajo prekoračitve bivanja, vožnjo pod vplivom alkohola in nasilna dejanja. Medtem ko administracija vztraja pri varnostnem vidiku teh ukrepov, župani demokratskih mest obljubljajo nepopustljiv pravni boj za povrnitev vseh zadržanih sredstev, ki so ključna za javno varnost, šolstvo in infrastrukturo.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v prvem letu mandata administracije predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov tujim državljanom, kar predstavlja rekordno število v primerjavi s preteklimi leti. Ukrep je del širše in poostrene priseljenske politike, ki se osredotoča na izgon posameznikov, ki bi lahko predstavljali tveganje za javno varnost ali nacionalno varnost ZDA. Med preklicanimi dokumenti je bilo približno 8.000 študentskih vizumov in 2.500 vizumov za strokovne delavce, večina preostalih preklicov pa se je nanašala na poslovne in turistične potnike, ki so prekoračili dovoljeni čas bivanja. Zunanje ministrstvo je pod vodstvom Marca Rubia poudarilo, da so bili tarča ukrepov predvsem tuji državljani, ki so imeli opravka z organi pregona zaradi kriminalnih dejavnosti. Število preklicov v letu 2025 je več kot podvojilo številko iz leta 2024, ko je bilo pod vodstvom nekdanjega predsednika Joeja Bidna preklicanih približno 40.000 vizumov. Zaradi teh ukrepov so nekateri študenti in specializirani delavci izgubili svoj zakoniti status v državi, kar je povzročilo precejšnje negotovosti na področju delovne sile. Ekonomisti v najnovejših poročilih opozarjajo, da so Združene države Amerike zaradi dramatičnih sprememb v priseljenski politiki prvič po več desetletjih zabeležile neto negativno migracijo. To pomeni, da je državo zapustilo več ljudi, kot se jih je vanjo priselilo, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na ameriško gospodarstvo in demografsko podobo. Administracija napoveduje nadaljevanje strogega preverjanja vseh imetnikov vizumov in takojšnjo deportacijo tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje.