Večina zaposlenih v Nemčiji kljub zadovoljstvu na delovnem mestu pripravljena na zamenjavo zaposlitve

Avstrijska socialdemokratska stranka (SPÖ) je v sklopu novega vladnega programa predlagala, da bi morali zasebni zdravniki brez koncesije, tako imenovani Wahlärzte, del svojih zmogljivosti nameniti obravnavi bolnikov z javnim zdravstvenim zavarovanjem. Po načrtu, ki ga je v javnosti predstavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ulrike Königsberger-Ludwig, bi zasebniki 10 do 15 odstotkov svojega časa delali po tarifah javne zdravstvene blagajne. Ukrep naj bi najprej temeljil na prostovoljni bazi prek klicne številke 1450, v primeru nezadostnega odziva in vrzeli v oskrbi pa bi uvedli obvezne kvote. Predlog je nemudoma naletel na oster odpor v zdravniških krogih. Podpredsednik avstrijske zdravniške zbornice Edgar Wutscher je načrte označil za popolnoma nesmiselne in poudaril, da živijo v svobodni državi, kjer zasebni zdravniki ostajajo zasebni. Po njegovem mnenju so takšna pričakovanja nerealna in neizvedljiva v praksi, saj bi neposredno posegala v svobodno gospodarsko pobudo zdravnikov, ki se niso odločili za pogodbeno razmerje z javno zavarovalnico. Nova vladna koalicija, ki jo sestavljajo ljudska stranka (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) in liberalni Neos, je tovrstne namere sicer že zapisala v koalicijsko pogodbo pod geslom poštenega prispevka k javnemu zdravstvenemu sistemu. Cilj ukrepa je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje dostopnosti do specialističnih pregledov v času, ko se avstrijsko javno zdravstvo spopada s pomanjkanjem kadrov. Natančni mehanizmi in zakonska podlaga za morebitno prisilno izvajanje storitev po javnih tarifah zaenkrat ostajajo nedorečeni.

V Franciji je po podatkih Unédic polovica novih iskalcev zaposlitve prijavljenih na France Travail (francoska služba za zaposlovanje) prišla iz prekarnega dela, kot so pogodbe za določen čas. Sporazumne razrešitve pogodb so postale pogost vzrok za prenehanje delovnega razmerja, saj omogočajo prejemanje nadomestila za brezposelnost. Polovica prejemnikov nadomestila za brezposelnost je postala brezposelnih po izteku pogodbe, druga polovica pa po prekinitvi pogodbe (odpoved ali sporazumna razrešitev).

Ameriški delodajalci so septembra ustvarili presenetljivo dobrih 119.000 novih delovnih mest, kar je več kot dvakrat več od napovedi ekonomistov. Poročilo je bilo objavljeno z zamudo sedmih tednov zaradi zaustavitve zvezne vlade. Sekretar za delo je poročilo označil za 'solidno' novico za Američane.