Administracija Donalda Trumpa zaustavila projekte vetrnih elektraren na morju

Zvezni okrožni sodnik Royce C. Lamberth je v ponedeljek izdal začasno odredbo, ki danski energetski družbi Orsted A/S omogoča nadaljevanje del na projektu vetrne elektrarne Revolution Wind ob obali Rhode Islanda. Sodišče je zavrnilo argumente administracije predsednika Donalda Trumpa, ki je projekt poskušala ustaviti zaradi domnevnih tveganj za nacionalno varnost, ki naj bi jih v tajnih poročilih opredelilo ministrstvo za obrambo. Sodnik je presodil, da bi bila družbi Orsted povzročena nepopravljiva škoda, če bi dela ostala prekinjena, saj je projekt, vreden pet milijard dolarjev, že 90-odstotno dokončan. Odločitev sodišča je povzročila takojšen skok vrednosti delnic podjetja Orsted na borzi, saj je podjetje napovedalo, da bo čim prej nadaljevalo z gradnjo, da bi zagotovilo oskrbo z energijo za severovzhod Združenih držav Amerike. Pravni spor se je zaostril decembra, ko je ministrstvo za notranje zadeve ustavilo zakupe za pet projektov vetrnih elektrarn na morju. Gre za del širšega prizadevanja Trumpove administracije za omejevanje projektov obnovljivih virov energije v korist fosilnih goriv, kar potrjujejo tudi sočasni predlogi Agencije za varstvo okolja (EPA). EPA je namreč predlagala novo pravilo, ki bi zveznim državam omejilo moč pri blokiranju gradnje naftovodov, plinovodov in terminalov za izvoz premoga. S spremembo zakona o čisti vodi bi zvezna vlada zmanjšala pristojnosti lokalnih oblasti, ki so doslej z okoljskimi argumenti pogosto ustavljale projekte fosilnih goriv. Ti ukrepi skupaj z ustavitvijo vetrnih projektov kažejo na sistematično politiko administracije, ki daje prednost energetski infrastrukturi na fosilna goriva pred okoljskimi standardi in zelenim prehodom.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.