Ameriške banke opozorile na negativne posledice Trumpovega predloga o omejitvi obrestnih mer

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek izdal ostro opozorilo vrhovnemu sodišču Združenih držav Amerike glede morebitne razveljavitve njegovih pooblastil za uvedbo carin. Po navedbah Trumpa bi bila država v primeru neugodne razsodbe uničena, saj bi moral Washington vrniti milijarde dolarjev že pobranih dajatev, kar je označil za finančno nemogoče. Vrhovno sodišče naj bi odločitev o zakonitosti t. i. recipročnih carin na uvoz blaga iz skoraj vseh trgovinskih partneric ZDA sporočilo že v sredo. Napetost med Belo hišo in pravosodno vejo oblasti se je stopnjevala po ustnih zagovorih, med katerimi so sodniki izrazili globok dvom o Trumpovi uporabi izrednih pooblastil za uvajanje trgovinskih omejitev. Predsednik trdi, da bi morebitna zahteva po vračilu sredstev povzročila kaos na trgih in popolno zmedo v državnih financah. Trumpova retorika odraža resnost situacije, saj se ZDA soočajo z možnostjo pravne blokade njihove trenutne protekcionistične trgovinske strategije. Dogajanje na vrhovnem sodišču je neposredno povezano s širšo Trumpovo vizijo mednarodne menjave, ki temelji na agresivnem uveljavljanju ameriških gospodarskih interesov. Razsodba bo določila meje predsedniških pooblastil pri poseganju v globalne trgovinske tokove, kar bi lahko drastično spremenilo odnose z Evropsko unijo in Kitajsko. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi negativen izid za upravo pomenil konec obdobja, v katerem so carine služile kot glavno orodje ameriške zunanje politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nove diplomatske napetosti z napovedmi o prevzemu nadzora nad Grenlandijo ter opozorili Kubi glede nujnosti sklenitve dogovora z Združenimi državami Amerike. Politične stranke na Grenlandiji so se na Trumpove grožnje odzvale z odločnim zavračanjem ameriške nadvlade in poudarile svojo avtonomijo znotraj Danskega kraljestva. Lokalni voditelji so jasno sporočili, da ne želijo postati ameriški državljani, kar odraža globoko nasprotovanje ideji o prodaji otoka, ki jo Trump občasno obuja vse od svojega prvega mandata. Istočasno je Trump stopnjeval pritisk na Kubo in kubansko vodstvo pozval, naj sklene dogovor z Washingtonom, preden bo prepozno. Bela hiša pri tem uporablja razmere v Venezueli kot vzvod za krepitev gospodarskega in političnega pritiska na otok, pri čemer Trump v svojih izjavah ni podal specifičnih pogojev ali rokov za morebitna pogajanja. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na pritiske odzval s sporočilom o pripravljenosti na dialog, vendar le pod pogojem popolnega spoštovanja suverenosti obeh držav. Dogajanje odraža Trumpovo zunanjo politiko, ki temelji na neposrednih grožnjah in uporabi gospodarske moči za dosego ozemeljskih ali diplomatskih ciljev. Medtem ko Grenlandija ostaja strateško pomembna zaradi naravnih virov in arktičnih poti, Kuba ostaja pod strogim režimom sankcij, ki jih ameriška administracija zdaj povezuje s širšo regionalno stabilnostjo v Latinski Ameriki. Odzivi vpletenih strani kažejo na visoko stopnjo nezaupanja do namer Washingtona.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje programov varstva otrok, kar je povzročilo zaskrbljenost staršev v okolici Chicaga. Hkrati so se pojavili očitki o političnih motivih, saj administracija cilja na države, ki jih vodijo demokrati, med drugim zaradi škandala z goljufijami v Minnesoti. Po streljanju, v katerem je bil ubit pravni opazovalec v Minneapolisu, je administracija napovedala dodatne naložbe v dejavnosti ICE.