Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti.
Kronologija dogodkov
4. jan. 2026 :Khamenejev ukaz za zatrtje nemirov in Trumpove vojaške grožnje.Vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenej je varnostnim silam ukazal takojšnjo vzpostavitev reda, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo strah pred množičnim nasiljem. Ameriški predsednik Donald Trump se je na te ukaze odzval z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja ZDA, če bi Iran uporabil silo proti mirnim protestnikom.
Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.
Izjave
"Zelo pozorno spremljamo dogajanje. Če bodo začeli ubijati ljudi, kot so to počeli v preteklosti, bodo sledile posledice."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda, kar je ključnega pomena za globalne energetske trge in posledično za cene energentov v Sloveniji. Vsako vojaško zaostrovanje med ZDA in Iranom bi lahko sprožilo nove migracijske pritiske proti Evropi, kar je v neposrednem varnostnem interesu Slovenije kot članice schengenskega območja.
Slovenija kot članica Evropske unije in zveze NATO sledi skupni zunanji politiki do vprašanj iranskega jedrskega programa in spoštovanja človekovih pravic, zato so stališča ključne zaveznice ZDA pomemben indikator prihodnje diplomatske smeri.
Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.
Protesti v Iranu, ki so izbruhnili pred tednom dni, postajajo vse bolj nasilni. Po poročanju državnih medijev je umrlo najmanj deset ljudi, med njimi tudi pripadnik iranskih varnostnih sil, več deset protestnikov pa je bilo aretiranih. Iranska policija je posvarila pred nevarnostjo oborožene vstaje. Teheran zavrača grožnje ZDA in poudarja, da bo preprečil nadaljnjo eskalacijo nemirov. Iran je pozval VS ZN k obsodbi Trumpovih groženj.
Donald Trump je objavil videoposnetek, ustvarjen z umetno inteligenco, na katerem leti z letalom »Kralj Trump« in bombardira protestnike z rjavo tekočino. Medtem ko po svetu potekajo protesti proti avtokraciji, se ameriški predsednik norčuje iz svojih kritikov in protestnikov.
Teheran je kritiziral poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa k miru in dialogu med Iranom in ZDA, pri čemer so izpostavili neskladnost med besedami in dejanji ZDA. Iranske oblasti so opozorile na nedavne napade ZDA in Izraela na cilje v Iranu, ter obtožile Washington "sovražnega in kriminalnega ravnanja".
V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva.
Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico.
Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.
V Združenih državah Amerike so v soboto potekali množični protesti proti politiki predsednika Donalda Trumpa. V več kot 2500 mestih se je zbralo na milijone ljudi, ki so pod sloganom "Nimamo kraljev" opozarjali na nevarnost avtoritarnosti in izrazili zaskrbljenost zaradi Trumpove politike do priseljencev. Organizatorji so poudarili, da želijo Trumpovi vladi poslati jasno sporočilo o branjenju demokracije.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda, kar je ključnega pomena za globalne energetske trge in posledično za cene energentov v Sloveniji. Vsako vojaško zaostrovanje med ZDA in Iranom bi lahko sprožilo nove migracijske pritiske proti Evropi, kar je v neposrednem varnostnem interesu Slovenije kot članice schengenskega območja.
Slovenija kot članica Evropske unije in zveze NATO sledi skupni zunanji politiki do vprašanj iranskega jedrskega programa in spoštovanja človekovih pravic, zato so stališča ključne zaveznice ZDA pomemben indikator prihodnje diplomatske smeri.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.