Umrl Vladimir Lukić, nekdanji predsednik vlade Republike Srbske
Objavljeno: pred dvema urama
V Banjaluki je v starosti 91 let umrl profesor emeritus dr. Vladimir Lukić, ki je med letoma 1992 in 1993 opravljal funkcijo predsednika vlade bosansko-hercegovske entitete Republika Srbska. Novico o njegovi smrti je javnosti sporočila Univerza v Banjaluki, kjer je Lukić pustil pomemben akademski pečat kot prvi dekan tamkajšnje Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
Lukićeva politična pot je bila tesno vpeta v obdobje vojne v Bosni in Hercegovini, ko je v kritičnih letih vodil vlado entitete pod vodstvom Radovana Karadžića. Poleg političnega delovanja je bil prepoznaven predvsem v akademskih krogih kot strokovnjak na področju geodezije. Njegovo delovanje v času oboroženih spopadov v regiji ostaja predmet različnih zgodovinskih interpretacij, povezanih z njegovo vlogo v takratnem političnem vrhu Republike Srbske.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Smrt nekdanjega visokega funkcionarja sosednje regije Zahodnega Balkana je za Slovenijo relevantna predvsem z vidika spremljanja politične zgodovine in stabilnosti v regiji, kjer ima Slovenija gospodarske in diplomatske interese. Dogodek neposredno ne vpliva na slovensko politiko, vendar dopolnjuje zgodovinski mozaik razpada nekdanje skupne države.
Predsednik srbske vlade Đuro Macut se je v Beogradu sestal z rektorjem, prorektorji in dekani Univerze v Novem Sadu. Macut je poudaril, da je država zavezana izpolnjevanju vseh finančnih obveznosti in zagotavljanju nemotenega delovanja visokošolskih ustanov. S tem srečanjem se je uradno začela serija pogovorov z vodstvi vseh visokošolskih ustanov in predstavniki akademske skupnosti.
Pred sestankom, ki ga je sklical rektor Dejan Madić v rektoratu v Novem Sadu, so opazili pripadnike Interventne enote policije, ki so vstopili v zgradbo. Študentom ni bil dovoljen vstop, policija pa jim je iz rektorata prinesla osebne stvari. Del policistov, ki so bili pred tem na Filozofski fakulteti, se je premaknil v rektorat.
Predsednik srbske vlade Đuro Macut se je sestal z rektorjem Univerze v Nišu Jovanom Stepanovićem ter prorektorji in dekani fakultet. Namen srečanja je bil razprava o pogojih za začetek novega šolskega leta 2025/2026 in nadaljevanje dialoga z akademsko skupnostjo.
Znanstveni svetnik Vladan Čokić in profesorka Aleksandra Popin opozarjata na pritisk oblasti na Državno univerzo v Novem Pazaru (DUNP) in druge fakultete. Po njunih besedah se izvaja avtoritarna uprava, ki strogo kaznuje profesorje in študente. Popinova, ki ni več zaposlena na DUNP-u, meni, da je to pokazna vaja v agendi za uničenje državnih univerz.
V Sassenbergu v Nemčiji je policija ustrelila in hudo ranila 25-letnega Hrvata, ki je pred tem z nožema napadel policiste. Po poročanju naj bi pred tem zabodel tudi sosede. Do streljanja je prišlo po eskalaciji spora s sosedi.
V 85. letu starosti je umrl Vladimir Janković, nekdanji odbojkarski reprezentant in trener Jugoslavije. Janković je bil pomemben lik v jugoslovanski odbojki, saj je reprezentanco vodil tudi kot selektor. V svoji karieri je odigral 135 tekem za Jugoslavijo.
Smrt nekdanjega visokega funkcionarja sosednje regije Zahodnega Balkana je za Slovenijo relevantna predvsem z vidika spremljanja politične zgodovine in stabilnosti v regiji, kjer ima Slovenija gospodarske in diplomatske interese. Dogodek neposredno ne vpliva na slovensko politiko, vendar dopolnjuje zgodovinski mozaik razpada nekdanje skupne države.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.