V zadnjih dneh so se v ameriškem javnem prostoru okrepile kritike na račun predsednika Donalda Trumpa, ki mu analitiki in kritiki očitajo uporabo razčlovečujočega jezika in neofašističnih metod. Posebno pozornost je vzbudilo njegovo božično sporočilo, v katerem je politične nasprotnike iz vrst demokratov označil za "odplake" (scum), kar mnogi razumejo kot nevaren odmik od uveljavljenih demokratičnih norm in namerno dehumanizacijo kritikov. Avtorji prispevkov poudarjajo, da takšna retorika ni le politični odklon, temveč postavlja nove, škodljive meje sprejemljivega obnašanja v družbi.
Kritiki opozarjajo, da Trumpovo obdobje predstavlja temno poglavje ameriške zgodovine, ki ga zaznamujejo brezobzirna krutost, poskusi utišanja medijev ter razkroj vladnih institucij. Kljub temu nekateri komentatorji menijo, da je ta kriza nujna predigra za širše družbeno prebujenje. Primerjajo jo z obdobjem gibanja za državljanske pravice pod vodstvom Martina Luthra Kinga ml., ko je morala država najprej videti brutalnost rasizma, da je lahko izvedla korenite reforme. Podobno naj bi se dogajalo danes, ko se Američani neposredno spopadajo z učinki Trumpove politike, kar bi dolgoročno lahko privedlo do krepitve demokratičnih institucij in solidarnosti.
Analize izpostavljajo tudi psihološki vpliv voditelja na narod; medtem ko so pretekli predsedniki, kot je bil Franklin Delano Roosevelt, v času kriz delovali kot pomirjujoče osebnosti, ki so spodbujale narodno odpornost, Trumpova retorika po mnenju kritikov spodbuja razdeljenost in strah. Njegova administracija se ob tem sooča s številnimi očitki glede netransparentnosti, zlasti v povezavi z objavo dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar še dodatno spodkopava zaupanje v pravno državo.
