Maria Karistianu odstopila z mesta predsednice Združenja svojcev žrtev nesreče v Tempih

Maria Karistianu, predsednica združenja svojcev žrtev železniške nesreče v Tempih, je v pogovoru za časnik Kathimerini uradno napovedala ustanovitev novega političnega gibanja. Karistianujeva je ob tem izrazila zaskrbljenost zaradi negativnih odzivov nekaterih družin žrtev, ki nasprotujejo njenemu vstopu v politiko. Po njenih besedah je družbeno prebujenje edina pot do pravice za 57 umrlih v tragični nesreči, ki se je zgodila februarja 2023. Napoved nove stranke je poglobila razkol znotraj skupine svojcev, saj velik del družin meni, da se tragedija ne bi smela izrabljati za politične namene. Karistianujeva je pojasnila, da bodo v novem gibanju sodelovali posamezniki z visokimi etičnimi standardi, hkrati pa bodo izključeni vsi, ki so kakor koli povezani s trenutnim političnim sistemom, ki ga krivi za sistemske pomanjkljivosti na grških železnicah. Kljub notranjim sporom Karistianujeva vztraja, da je institucionalni boj nujen za korenite spremembe v državi. Kritiki ji očitajo, da s svojo odločitvijo spodkopava enotnost svojcev, ki so do sedaj skupaj zahtevali odgovornost politikov in pristojnih organov. Razmere ostajajo napete, saj del družin zahteva njen takojšen odstop s čela združenja.

Maria Karistianu, predsednica združenja svojcev žrtev železniške nesreče v Tempih, je napovedala ustanovitev lastne politične stranke, s katero namerava sodelovati na prihodnjih parlamentarnih volitvah. V nastopu na televiziji ANT1 je poudarila, da z objavo uradnega programa in imen članov ne hiti, saj želi javnosti predstaviti celovit in dodelan politični načrt. Karistianujeva je postala vidna javna osebnost po tragediji, v kateri je izgubila hčerko, in se od takrat bori za pravno odgovornost vpletenih. Na njene napovedi se je kritično odzval tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis. Poudaril je, da se vlada ne more vsebinsko opredeljevati do stranke, ki še nima konkretnih stališč in osebja, hkrati pa je opozoril na pretekle izkušnje z novimi političnimi gibanji. Marinakis je ob tem izpostavil primer iz leta 2015, ko je po njegovih besedah eksperimentiranje z neizkušenimi političnimi silami državo stalo približno 120 milijard evrov. Napoved ustanovitve stranke je sprožila mešane odzive tudi znotraj skupnosti svojcev žrtev. Medtem ko Karistianujeva trdi, da je politična aktivacija nujna za dosego pravice in sistemskih sprememb, so nekateri starši žrtev izrazili nestrinjanje s politizacijo tragedije. Vladna stran po drugi strani vztraja pri ločevanju pietete do žrtev od dnevne politike, kar nakazuje na zaostritev retorike pred prihajajočim volilnim obdobjem.

Alma Lata, mati 20-letne Claudie, ki je umrla v železniški nesreči v Tempiju, je javno izrazila nasprotovanje morebitni ustanovitvi politične stranke pod vodstvom Marie Karystianou. Lata je poudarila, da mora prioriteta ostati iskanje pravice za žrtve prek sodnega sistema in ne prek političnega udejstvovanja. Po njenih besedah bi politična pot lahko razvodenila prizadevanja družin in omogočila tretjim osebam, da izkoristijo tragedijo za lastne interese. Izpostavila je žalostno dejstvo, da skoraj tri leta po katastrofi nihče od odgovornih še vedno ni v zaporu. Lata verjame, da se morajo starši boriti v sodnih dvoranah, da bi upravičili spomin na svoje otroke. Njene izjave odražajo strah pred politizacijo tragedije, ki bi lahko zasenčila ključna vprašanja o varnosti na železnicah in odgovornosti pristojnih. Napetosti med družinami žrtev so se pojavile v času, ko javnost v Grčiji še vedno pozorno spremlja preiskavo nesreče. Karystianou, ki je postala obraz gibanja za pravico žrtev, se s kritikami nekaterih drugih staršev spopada zaradi namigovanj o vstopu v politiko, kar vnaša razkol v skupno prizadevanje za kaznovanje odgovornih za najhujšo železniško nesrečo v zgodovini države.