Iranske varnostne sile so po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) med zatiranjem protivladnih protestov ubile najmanj 648 ljudi. Organizacija s sedežem v Norveški opozarja, da bi bila dejanska številka žrtev lahko bistveno višja, saj so podatki iz nekaterih regij zaradi informacijske blokade težko dostopni. Poročilo poudarja, da se nasilje nad civilisti stopnjuje, kljub mednarodnim pozivom k spoštovanju človekovih pravic.
Nasilno odzivanje varnostnih organov vključuje uporabo pravega streliva in nesorazmerne sile proti neoboroženim demonstrantom v več mestih po državi. Med ubitimi je po navedbah aktivistov tudi veliko število žensk in otrok. Nevladne organizacije pozivajo k neodvisni mednarodni preiskavi dogodkov, medtem ko iranske oblasti vztrajajo pri trditvah, da so nemiri vodeni s strani tujih sil.
Dogajanje v Iranu predstavlja eno najhujših kriz legitimnosti za tamkajšnji režim v zadnjih desetletjih. Mednarodna skupnost je v odgovor na nasilje že uvedla več paketov sankcij proti posameznikom in institucijam, ki so odgovorni za zatiranje protestov. Kljub visokemu številu žrtev se nezadovoljstvo prebivalstva nad gospodarskimi razmerami in omejevanjem osebnih svoboščin nadaljuje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
