Evropska komisija je v prizadevanjih za pomiritev kmetijskega sektorja predlagala predčasen dostop do sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torkovem pismu razkrila načrt, po katerem bi kmetom prednostno sprostili približno 45 milijard evrov. Ta poteza je neposreden odgovor na močan odpor kmetov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami bloka Mercosur.
Kmetijski sektor po celotni Evropi opozarja na nevarnost nelojalne konkurence, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Unije. Bruselj s ponujenim finančnim svežnjem poskuša omiliti strahove pred gospodarsko škodo in zagotoviti podporo za dokončanje dolgotrajnih pogajanj. Ponudba prihaja v času stopnjevanja protestov kmetov, ki v sporazumu vidijo neposredno grožnjo svojemu preživetju in stabilnosti evropskega kmetijstva.
Izjave
"Namen Bruslja je med drugim predčasno sprostiti 45 milijard evrov za kmete."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje je za Slovenijo izjemno pomembno, saj bi prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem neposredno vplival na konkurenčnost slovenskih kmetov, predvsem v govedoreji in pridelavi poljščin. Slovenija v okviru EU tradicionalno zagovarja visoke standarde varnosti hrane in zaščito lokalnih pridelovalcev. Spremembe v skupni kmetijski politiki in predčasna poraba sredstev iz večletnega finančnega okvira neposredno vplivajo na slovenski nacionalni strateški načrt za kmetijstvo ter črpanje evropskih sredstev.
Evropska komisija je napovedala strožje kontrole uvoza hrane, da bi pomirila evropske kmete, ki so zaskrbljeni zaradi konkurence. Ukrepi vključujejo zaostritev pravil o uvozu kmetijskih proizvodov, ki vsebujejo ostanke nevarnih pesticidov, prepovedanih v EU. Cilj je zagotoviti pošteno mednarodno konkurenco in preprečiti, da bi uvoz iz držav Mercosur škodoval evropskim kmetom.
Države članice Evropske unije so se dogovorile o uvedbi pavšalne takse v višini treh evrov na vsak mali paket, uvožen v EU, zlasti iz Kitajske. Taksa bo veljala od 1. julija 2026 za pakete z vrednostjo manj kot 150 evrov, ki prispejo preko spletnih trgovin, kot sta Shein in Temu.
Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej.
Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.
Predstavnica Evropske komisije, Ariana Podesta, je izjavila, da je prodaja premoženja družbe LUKOIL v državah Evropske unije mogoča, če so upoštevane protiruske sankcije. Poudarila je, da sama organizacija ni podvržena omejitvam.
Romunija je 5. januarja 2026 iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) prejela 988,7 milijona evrov. Kot je sporočilo romunsko ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja, ta sredstva predstavljajo povračilo za predplačila, ki so bila kmetom izplačana v obdobju med 16. oktobrom in 30. novembrom 2025. Priliv sredstev bo državi omogočil nadaljnjo podporo kmetijskemu sektorju in zagotavljanje likvidnosti za kmetovalce.
Evropska komisija je sredstva sprostila v enem dnevu, kar predstavlja pomemben finančni priliv za romunski proračun. Gre za standardni postopek povračila stroškov v okviru skupne kmetijske politike Evropske unije, kjer države članice najprej same izplačajo subvencije, nato pa zahtevajo povračilo iz bruseljske blagajne. Sredstva so neposredno namenjena stabilizaciji dohodkov kmetijskih gospodarstev.
Evropsko javno tožilstvo (EJT) je zahtevalo od španskega vrhovnega sodišča informacije o pogodbah, ki so predmet preiskave v primeru, ki vključuje Santosa Cerdána, nekdanjega organizacijskega sekretarja PSOE, in nekdanjega ministra Joséja Luisa Ábalosa. EJT želi ugotoviti, ali so bile te pogodbe financirane z evropskimi sredstvi, saj bi v tem primeru preiskava prešla v njihovo pristojnost. Tožilstvo je pozvalo sodnika Leopolda Puenteja, da nemudoma posreduje podatke o preiskovanih pogodbah, dodelitvah in subvencijah, da bi ugotovili, ali gre za kršitev finančnih interesov EU.
Dogajanje je za Slovenijo izjemno pomembno, saj bi prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem neposredno vplival na konkurenčnost slovenskih kmetov, predvsem v govedoreji in pridelavi poljščin. Slovenija v okviru EU tradicionalno zagovarja visoke standarde varnosti hrane in zaščito lokalnih pridelovalcev. Spremembe v skupni kmetijski politiki in predčasna poraba sredstev iz večletnega finančnega okvira neposredno vplivajo na slovenski nacionalni strateški načrt za kmetijstvo ter črpanje evropskih sredstev.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.