Romunija prejela skoraj milijardo evrov evropskih sredstev za kmetijstvo

Evropska komisija je v okviru programa SAFE (Security Action for Europe) odobrila 150 milijard evrov finančne pomoči za krepitev obrambne industrije v Evropi. Grčija bo prejela 787,67 milijona evrov, medtem ko je Romunija prejela 16,68 milijarde evrov, kar je druga največja dodelitev sredstev med državami članicami, takoj za Poljsko.

Evropska unija je Madžarski znova odtegnila dostop do znatnega dela proračunskih sredstev zaradi vztrajnih kršitev načel pravne države. Vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbána po mnenju Bruslja še vedno ne izpolnjuje osnovnih demokratičnih standardov in pogojev, ki so potrebni za izplačilo evropske pomoči. Ukrep je neposredna posledica pomanjkljivih reform na področju neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji. Znotraj evropskih institucij se krepijo upanja, da bodo dolgotrajne finančne omejitve vplivale na javno mnenje in se morebiti odrazile na prihodnjih državnozborskih volitvah na Madžarskem. Madžarska se zaradi zamrznjenih sredstev spopada z vse večjimi gospodarskimi pritiski, vendar Budimpešta kljub temu ohranja svojo politično smer, kar povzroča nadaljnje napetosti v odnosih z Evropsko komisijo. Vprašanje pravne države ostaja osrednja točka razdora med Orbánovo vlado in ostalimi članicami povezave.

Madžarska je po ugotovitvah Evropske komisije nepovratno izgubila pravico do črpanja več kot milijarde evrov iz kohezijskih skladov Evropske unije. Sredstva, ki so bila prvotno predvidena za leto 2023 za razvoj strukturno šibkejših regij, so bila zamrznjena zaradi kršitev načel pravne države. Da bi Budimpešta lahko koristila ta sredstva, bi morala do konca leta 2025 izvesti korenite reforme na področju preprečevanja nasprotja interesov in boja proti korupciji, česar pa po mnenju Bruslja ni storila v zadostni meri. Evropska komisija je v svoji analizi poudarila, da Madžarska zanemarja določene standarde in temeljne vrednote povezave, kar je sprožilo uporabo mehanizma pogojevanja s pravno državo. Če vlada pod vodstvom Viktorja Orbána ne bo izvedla zahtevanih sprememb zakonodaje, tvega izgubo dodatnih milijard evrov v prihodnjih proračunskih letih. Odločitev temelji na uredbi iz leta 2021, ki neposredno povezuje finančne interese bloka s spoštovanjem vladavine prava v državah članicah.