Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je podpisal vrsto zakonskih sprememb delovnega zakonika, ki prinašajo nove določbe glede prednosti pri ohranitvi zaposlitve, neplačanega dopusta in izplačevanja plač med opravljanjem javnih dolžnosti. Po novih pravilih se spreminja seznam oseb, ki imajo prednost pri ohranitvi delovnega mesta v primeru zmanjševanja števila zaposlenih, kar delodajalcem nalaga strožje pogoje pri izbiri kadrov, ki bodo ostali v podjetju.
Spremembe vključujejo tudi nove možnosti za koriščenje neplačanega dopusta na zahtevo zaposlenega. Zakon zdaj natančno določa primere in trajanje takšnega dopusta v enem delovnem letu, hkrati pa omogoča delodajalcem, da v določenih okoliščinah zaposlene pošljejo na dopust brez njihovega izrecnega soglasja. Poleg tega je bila posodobljena evidenca in uradni postopek za odobritev dopustov, kar naj bi povečalo transparentnost v delovnih razmerjih.
Reforma ureja tudi področje nadomestil plač med odsotnostjo zaradi javnih ali vojaških dolžnosti. Medtem ko se delavcem, ki so vpoklicani k opravljanju javnih funkcij, plača ne bo več avtomatično izplačevala, zakon ohranja pravico do nadomestila za osebe na vojaški dolžnosti pod specifičnimi pogoji. Ti ukrepi so del širše sistemske posodobitve azerbajdžanskega trga dela, ki jo je potrdila državna uprava.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Azerbajdžanu ima za Slovenijo omejen neposreden pomen, saj gre za notranjezakonodajne spremembe v državi, ki ni članica EU. Kljub temu so informacije relevantne z vidika spremljanja poslovnega okolja v kaspijski regiji, kjer imajo nekatera slovenska podjetja svoje interese, zlasti na področju energetike in farmacije.
Slovenija in Azerbajdžan vzdržujeta korektne diplomatske odnose, zato so spremembe na področju delovnega prava pomembne za morebitne slovenske investitorje ali podjetja, ki tam zaposlujejo lokalno delovno silo.
