Indeks borze v Teheranu dosegel zgodovinsko vrednost z rekordnim skokom

Južnokorejski osrednji borzni indeks Kospi je v ponedeljek, 6. januarja 2026, prvič v svoji zgodovini presegel mejo 4500 točk. Indeks je trgovanje zaključil pri vrednosti 4525,48 točke, kar predstavlja 1,52-odstotno rast glede na predhodni trgovalni dan. Rekordna vrednost je bila dosežena po zaslugi močnih nakupov domačih fizičnih oseb, medtem ko so tuji vlagatelji po močnem prejšnjem dnevu tokrat nastopili kot neto prodajalci. K rasti so največ prispevale delnice tehnoloških velikanov, kot sta SK Hynix, ki je dosegel rekordno vrednost 726.000 vonov, in Samsung Electronics. Kljub zgodovinskemu mejniku analitiki opozarjajo na naraščajočo polarizacijo trga. Čeprav indeks beleži rekordne ravni, je število delnic, katerih vrednost upada, preseglo število tistih, ki rastejo. Večino rasti so namreč ustvarila velika podjetja, medtem ko so mala in srednja podjetja beležila stagnacijo ali celo padce. Zaradi tega se vlagatelji vse pogosteje odločajo za investicije v indeksne sklade (ETF), ki so v letošnjem letu pritegnili že več kot 300 bilijonov vonov sredstev. Borzne hiše so zaradi optimističnih napovedi o dobičkih podjetij že začele zviševati ciljne vrednosti indeksa za letošnje leto, pri čemer nekateri analitiki napovedujejo možnost dosega ravni 5200 točk.

Nemški borzni indeks Dax je v sredo prvič v zgodovini presegel psihološko mejo 25.000 točk, vendar se je njegova rast v četrtek nekoliko umirila. Kljub spodbudnim podatkom iz nemške industrije, ki so indeks dopoldne potisnili celo nad 25.200 točk, so vlagatelji postali previdni. Ob polnoči se je vrednost indeksa Dax znižala za 0,1 odstotka in se ustalila pri 25.097 točkah, medtem ko je indeks srednje velikih podjetij MDax padel za 0,8 odstotka na 31.809 točk. Na upočasnitev rasti na evropskih trgih so močno vplivala dogajanja na ameriških borzah v New Yorku. Čeprav sta indeksa Dow Jones Industrial in S&P 500 sprva dosegala rekordne vrednosti, so se te pozneje znašle pod pritiskom. Glavni razlog za negotovost na trgih so bile izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so se med drugim nanašale na orožarsko industrijo, kar je vneslo nemir med vlagatelje na obeh straneh Atlantika. Analitiki ocenjujejo, da bo meja 25.000 točk v kratkem času verjetno vzdržala, vendar opozarjajo na negotove napovedi iz tujine, ki obremenjujejo nadaljnjo rast. Medtem ko je ameriški Dow Jones še vedno na poti proti mejniku 50.000 točk, so evropski vlagatelji zaradi pričakovanih dodatnih izgub v Združenih državah Amerike začeli unovčevati dobičke, kar je povzročilo trenutno korekcijo tečajev na frankfurtski borzi.

Na iranskem finančnem trgu so v torek, 6. januarja 2026, zabeležili zgodovinske premike, saj je vrednost domače valute strmoglavila, cene žlahtnih kovin pa so dosegle nove rekorde. Ameriški dolar je na prostem trgu dosegel vrednost 146.500 iranskih rialov, kar odraža visoko stopnjo inflacije in nezaupanje v lokalno valuto. Zaradi negotovosti so se vlagatelji zatekli k nakupu zlata, kar je ceno 18-karatnega zlata potisnilo na 16.445.000 rialov za gram. Izjemno rast so zabeležili tudi pri zlatnikih, kjer je cena kovanca Emami narasla na 169.140.000 rialov. Različni viri s teheranskega trga poročajo o rahlih nihanjih med uradnimi in tržnimi tečaji, vendar vsi potrjujejo trend izjemne rasti cen. 24-karatno zlato se je povzpelo celo na 21.796.000 rialov, kar predstavlja neverjeten preskok v primerjavi s preteklimi obdobji. Analitiki te premike pripisujejo širšim gospodarskim pritiskom in nestabilnosti na trgu v prosti prodaji.