Pentagon ukazal pripravljenost 1500 vojakom za morebitno napotitev v Minnesoto

Ameriško obrambno ministrstvo je približno 1500 vojakom v aktivni službi ukazalo, naj se pripravijo na morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona, o kateri je prvi poročal časnik The Washington Post, sledi grožnjam predsednika Donalda Trumpa, da bo za zatiranje protestov uporabil zakon o vstaji (Insurrection Act). Protestniki v Minnesoti so se namreč osredotočili na agente službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je predsednik označil za nesprejemljivo stopnjo nemirov. Zakon o vstaji iz leta 1807 predsedniku Združenih držav Amerike omogoča, da na ameriška tla napoti zvezne vojaške sile za vzpostavitev reda, kar je ukrep, ki se v sodobni zgodovini uporablja le izjemoma. Trumpova administracija meni, da lokalne oblasti niso storile dovolj za zaščito zveznih agentov in preprečevanje nasilja, zato pripravlja vojaško opcijo kot neposredno sredstvo prisile. Aktiviranje enot v aktivni službi predstavlja pomembno zaostritev odziva na notranje nemire, saj so za tovrstne naloge običajno zadolžene enote Nacionalne garde pod poveljstvom guvernerjev. Napovedana napotitev vojske prihaja v času povečanih napetosti glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih organov. Kritiki predsedniku očitajo, da s takšnimi ukrepi spodkopava civilne svoboščine in politizira vojsko, medtem ko podporniki poudarjajo potrebo po zagotavljanju varnosti in spoštovanju zvezne zakonodaje. Trenutno so vojaki v stanju visoke pripravljenosti, končna odločitev o njihovi dejanski uporabi na terenu pa še ni bila sprejeta.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je v visoko stopnjo pripravljenosti postavilo približno 1.500 aktivnih vojakov 11. zračno-desantne divizije z Aljaske, ki bi lahko bili razporejeni v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona sledi stopnjevanju napetosti in protestov proti obsežni kampanji deportacij, ki jo izvaja Služba za priseljevanje in carino (ICE). Pripadniki vojske so prejeli ukaze za morebitno posredovanje po tem, ko je predsednik Donald Trump zagrozil z aktivacijo zakona o uporu (Insurrection Act), če lokalne oblasti ne bodo uspele zajeziti nemirov. Napetosti v Minneapolisu in okolici so se zaostrile zaradi vladnih ukrepov na področju migracijske politike, kar je privedlo do spopadov med protestniki in varnostnimi organi. Predsednik Trump je poudaril, da bo za vzpostavitev reda uporabil vsa razpoložljiva zvezna sredstva, vključno z aktivno vojsko, kar bi predstavljalo redko uporabo vojaških sil na ameriških tleh za namen obvladovanja civilnih nemirov. Guvernerji in lokalni uradniki so pod pritiskom, da sami stabilizirajo razmere, preden bi prišlo do neposredne zvezne vojaške intervencije. Ta poteza odraža zaostrovanje notranjepolitičnih razmer v Združenih državah Amerike glede vprašanja priseljevanja. Namestitev aktivnih vojaških enot za naloge kazenskega pregona znotraj države je zakonsko omejena, vendar zakon o uporu predsedniku podeljuje izjemna pooblastila v primerih, ko oceni, da so ogroženi zvezni zakoni ali javna varnost. Trenutno vojaki ostajajo v pripravljenosti na Aljaski, njihova dejanska napotitev pa bo odvisna od razvoja dogodkov na terenu v prihodnjih dneh.

Pentagon je v poročilu ocenil, da bo Kitajska do konca leta 2027 sposobna uspešno izvesti vojno proti Tajvanu. Opozorili so, da kitajsko vojaško kopičenje povečuje ranljivost ZDA in povečuje tveganje za skorajšnji konflikt. Kitajska uporablja večplastni pristop v Južnem kitajskem morju, ki združuje vojaško moč, paravojaške sile in pravne instrumente, da bi uveljavila nadzor nad tem območjem. Kljub temu, da je mednarodno sodišče leta 2016 zavrnilo kitajske zahteve, Kitajska še naprej deluje, kot da ima de facto nadzor. Kljub napetostim Pentagon poudarja, da se je rast števila kitajskih jedrskih bojnih glav upočasnila in se zavezuje k stabilizaciji odnosov s Pekingom.