Pentagon v stanje pripravljenosti napotil 1.500 vojakov zaradi nemirov v Minnesoti

Ameriško obrambno ministrstvo je približno 1500 aktivnim pripadnikom oboroženih sil odredilo pripravljenost za morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona, o kateri je prvi poročal časnik Washington Post, prihaja v času stopnjevanja napetosti in nasilnih protestov, ki so zajeli to zvezno državo. Vojaške enote so v stanju pripravljenosti, da bi posredovale, v kolikor se nasilje na ulicah v prihodnjih dneh ne bi umirilo. Predsednik Donald Trump je ob tem napovedal možnost uporabe zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev vojske na ameriških tleh za namen zatiranja civilnih nemirov. Takšna poteza bi pomenila neposredno zvezno intervencijo v notranje zadeve zvezne države, kar v ameriški politiki velja za skrajni ukrep. Kritiki tovrstnim napovedim očitajo nepotrebno militarizacijo odgovora na proteste in dodatno zaostrovanje razmer. Ukrep je neposreden odgovor na nemire, ki so izbruhnili po smrti Georgea Floyda, situacija pa ostaja negotova. Čeprav so enote v pripravljenosti, končna odločitev o njihovi dejanski napotitvi še ni bila sprejeta, saj je odvisna od razvoja dogodkov na terenu in ocene lokalnih oblasti o zmožnosti obvladovanja razmer z lastnimi policijskimi silami in narodno gardo.

Ameriško obrambno ministrstvo je približno 1500 vojakom v aktivni službi ukazalo, naj se pripravijo na morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona, o kateri je prvi poročal časnik The Washington Post, sledi grožnjam predsednika Donalda Trumpa, da bo za zatiranje protestov uporabil zakon o vstaji (Insurrection Act). Protestniki v Minnesoti so se namreč osredotočili na agente službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je predsednik označil za nesprejemljivo stopnjo nemirov. Zakon o vstaji iz leta 1807 predsedniku Združenih držav Amerike omogoča, da na ameriška tla napoti zvezne vojaške sile za vzpostavitev reda, kar je ukrep, ki se v sodobni zgodovini uporablja le izjemoma. Trumpova administracija meni, da lokalne oblasti niso storile dovolj za zaščito zveznih agentov in preprečevanje nasilja, zato pripravlja vojaško opcijo kot neposredno sredstvo prisile. Aktiviranje enot v aktivni službi predstavlja pomembno zaostritev odziva na notranje nemire, saj so za tovrstne naloge običajno zadolžene enote Nacionalne garde pod poveljstvom guvernerjev. Napovedana napotitev vojske prihaja v času povečanih napetosti glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih organov. Kritiki predsedniku očitajo, da s takšnimi ukrepi spodkopava civilne svoboščine in politizira vojsko, medtem ko podporniki poudarjajo potrebo po zagotavljanju varnosti in spoštovanju zvezne zakonodaje. Trenutno so vojaki v stanju visoke pripravljenosti, končna odločitev o njihovi dejanski uporabi na terenu pa še ni bila sprejeta.

Pentagon je v poročilu ocenil, da bo Kitajska do konca leta 2027 sposobna uspešno izvesti vojno proti Tajvanu. Opozorili so, da kitajsko vojaško kopičenje povečuje ranljivost ZDA in povečuje tveganje za skorajšnji konflikt. Kitajska uporablja večplastni pristop v Južnem kitajskem morju, ki združuje vojaško moč, paravojaške sile in pravne instrumente, da bi uveljavila nadzor nad tem območjem. Kljub temu, da je mednarodno sodišče leta 2016 zavrnilo kitajske zahteve, Kitajska še naprej deluje, kot da ima de facto nadzor. Kljub napetostim Pentagon poudarja, da se je rast števila kitajskih jedrskih bojnih glav upočasnila in se zavezuje k stabilizaciji odnosov s Pekingom.