Močno sneženje v Parizu povzročilo nevšečnosti v prometu in privabilo smučarje na Montmartre

Močno sneženje in nizke temperature so v torek, 6. januarja, na Nizozemskem povzročili obsežne težave v letalskem, železniškem in cestnem prometu. Nizozemske železnice (NS) so zaradi zaledenelih tirnic in obilice snega zaustavile vse potniške vlake, medtem ko je letalski prevoznik KLM na amsterdamskem letališču Schiphol odpovedal več kot 300 poletov. Snežne razmere so ohromile državo že peti zaporedni dan, kar je močno obremenilo eno najpomembnejših evropskih prometnih vozlišč. Cestne službe so prav tako poročale o številnih incidentih, zaradi katerih njihovi inšpektorji niso mogli pravočasno doseči vseh kritičnih točk na avtocestnem omrežju, zlasti v okolici Utrecht-Langeraka. Številne poti so ostale neprevozne ali nevarne za promet, kar je povzročilo dodatne zastoje v času jutranje konice. Oblasti so potnike pozvale, naj spremljajo najnovejša obvestila, saj so se motnje v prometu nadaljevale čez celoten dopoldan.

Pariz in severna Francija so bili čez noč presenečeni s prvim zimskim vremenskim pojavom sezone. Snežne padavine so prizadele več departmajev, vključno s pariško regijo Île-de-France in Normandijo, kar je za kratek čas ustvarilo zimske slike.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.