Trump zagrozil z uporabo vojske proti protestnikom v Minneapolisu

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske v zvezno državo Minnesota. Grožnja je odziv na stopnjevanje protestov v Minneapolisu, ki so izbruhnili po dveh zaporednih strelskih incidentih, v katere so bili vpleteni zvezni agenti za priseljevanje (ICE). Zadnji incident se je zgodil v sredo, ko je agent ustrelil moškega venezuelskega porekla, ki naj bi ga po navedbah zveznih organov napadel z orodjem za kidanje snega. Napetosti v mestu so se močno povečale že teden dni prej, ko je agent ICE usodno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Lokalni voditelji, vključno z guvernerjem Timom Walzom in županom Jacobom Freyem, so ostro obsodili prisotnost in taktiko zveznih agentov, ki jo guverner opisuje kot kampanjo organizirane brutalnosti. Kljub pozivom lokalnih oblasti k umiku zveznih sil, Trump vztraja pri zaostritvi ukrepov in lokalne politike obtožuje korupcije ter nesposobnosti pri obvladovanju, kot sam pravi, profesionalnih agitatorjev. Uporaba zakona o vstaji iz leta 1807 bi pomenila redek in izjemen poseg v pristojnosti zveznih držav, saj zakon predsedniku omogoča uporabo vojske za izvajanje zakonov v državi brez privolitve guvernerja. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko vodila v uvedbo izrednega stanja, medtem ko se na ulicah Minneapolisa nadaljujejo spopadi med protestniki in policijo, ki uporablja solzivec in druga prisilna sredstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost aktivacije zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočila napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa v zvezni državi Minnesota. Grožnja sledi stopnjevanju napetosti in ponovnim spopadom med protestniki ter pripadniki službe za priseljevanje in carine (ICE). Razmere so se močno zaostrile po dveh streljanjih, v katera so bili vpleteni zvezni agenti, med drugim po smrti matere, ki jo je prejšnji teden ustrelil agent ICE, ter sredinem incidentu, v katerem je bil ranjen moški, ki naj bi napadel uradne osebe. Lokalni in državni voditelji v Minnesoti so se ostro odzvali na predsednikove namere in nasprotujejo navzočnosti zveznih sil. Guverner Tim Walz je delovanje službe ICE označil za kampanjo organizirane brutalnosti nad prebivalci Minnesote ter državljane pozval k glasnim, a mirnim protestom. Župan Minneapolisa Jacob Frey je prav tako pozval k umiritvi strasti, medtem ko Trump vztraja, da bo z uporabo vojaške sile naredil konec dejavnostim, ki jih je označil za delo "profesionalnih agitatorjev in upornikov". Zakon o uporu, ki ga Trump namerava uveljaviti, v Združenih državah Amerike ni bil uporabljen že več kot 30 let. Njegova morebitna aktivacija bi pomenila redek primer neposrednega vojaškega posredovanja na ameriških tleh zaradi notranjih nemirov. Dogajanje v Minneapolisu je del širšega nasprotovanja strogi migracijski politiki Trumpove administracije, ki vključuje obsežne operacije zveznih organov v mestih po vsej državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act) in napotitvijo zvezne vojske v Minnesoto, če tamkajšnje oblasti ne bodo zaustavile spopadov med protestniki in agenti urada za priseljevanje in carine (ICE). Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale po 7. januarju, ko je zvezni uslužbenec ustreli 37-letno Renée Good, kar je sprožilo val nasilnih protestov in napadov na zvezne objekte. Predsednik je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo zvezne sile posredovale, če »skorumpirani politiki« v Minnesoti ne bodo vzpostavili reda in zaščitili uslužbencev ICE, ki jih je označil za patriote. Po njegovih navedbah gre za organizirane akcije profesionalnih agitatorjev in upornikov, ki kršijo zvezno zakonodajo, medtem ko lokalne oblasti po njegovem mnenju ne ukrepajo zadostno. Dogajanje na terenu spremljajo nenehni spopadi med protestniki in pripadniki ICE, ki izvajajo poostrene ukrepe na področju priseljevanja. Napetosti med zvezno vlado in zvezno državo so se dodatno zaostrile, saj sta Minnesota in Illinois že vložila tožbi, s katerimi želita preprečiti nadaljnje povečevanje števila zveznih agentov na svojih ozemljih.