Predsednik Trump zagrozil z uporabo vojske zaradi nemirov v Minnesoti

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost aktivacije zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočila napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa v zvezni državi Minnesota. Grožnja sledi stopnjevanju napetosti in ponovnim spopadom med protestniki ter pripadniki službe za priseljevanje in carine (ICE). Razmere so se močno zaostrile po dveh streljanjih, v katera so bili vpleteni zvezni agenti, med drugim po smrti matere, ki jo je prejšnji teden ustrelil agent ICE, ter sredinem incidentu, v katerem je bil ranjen moški, ki naj bi napadel uradne osebe. Lokalni in državni voditelji v Minnesoti so se ostro odzvali na predsednikove namere in nasprotujejo navzočnosti zveznih sil. Guverner Tim Walz je delovanje službe ICE označil za kampanjo organizirane brutalnosti nad prebivalci Minnesote ter državljane pozval k glasnim, a mirnim protestom. Župan Minneapolisa Jacob Frey je prav tako pozval k umiritvi strasti, medtem ko Trump vztraja, da bo z uporabo vojaške sile naredil konec dejavnostim, ki jih je označil za delo "profesionalnih agitatorjev in upornikov". Zakon o uporu, ki ga Trump namerava uveljaviti, v Združenih državah Amerike ni bil uporabljen že več kot 30 let. Njegova morebitna aktivacija bi pomenila redek primer neposrednega vojaškega posredovanja na ameriških tleh zaradi notranjih nemirov. Dogajanje v Minneapolisu je del širšega nasprotovanja strogi migracijski politiki Trumpove administracije, ki vključuje obsežne operacije zveznih organov v mestih po vsej državi.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act) iz leta 1807 za namestitev zveznih vojaških sil v Minneapolisu. Njegova grožnja je usmerjena proti protestnikom, ki jih je označil za profesionalne agitatore in vstajnike, ki naj bi ovirali delo uslužbencev imigracijske in carinske službe (ICE). Po Trumpovih besedah bodo vojaške sile posredovale, če lokalni politiki v zvezni državi Minnesota ne bodo zagotovili spoštovanja zakonodaje in zaščitili zveznih uslužbencev. Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale po incidentih, povezanih s streljanjem uslužbencev službe ICE, kar je sprožilo val nezadovoljstva in uličnih protestov. Trumpova retorika se osredotoča na potrebo po hitrem končanju nemirov, ki jih opisuje kot travestijo. Zakon o vstaji sicer predsedniku omogoča, da v izjemnih okoliščinah uporabi ameriško vojsko ali nacionalno gardo za izvajanje domačega kazenskega pregona, kar je v ameriški zgodovini redek in pravno sporen ukrep. Kritiki opozarjajo na morebitne pravne in ustavne posledice uporabe vojske proti civilnemu prebivalstvu, hkrati pa opozarjajo na neresnične navedbe o pogostosti uporabe tega zakona v preteklosti. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste prav tako označil za vstajo, kar dodatno zaostruje politično ozračje v državi. Situacija v Minneapolisu ostaja nestabilna, saj se prepletajo vprašanja policijskega nasilja, imigracijske politike in meja predsedniških pooblastil.

V ameriški zvezni državi Minnesota so se v sredo, natanko teden dni po usodnem streljanju na 37-letno Renee Nicole Good, razširili množični protesti proti zveznim organom. Incident se je zgodil v Minneapolisu med obsežno operacijo ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE), ko je agent zvezne službe v vozilu ustrelil omenjeno žensko. Napetosti v mestu so dosegle nov vrhunec, saj so se protestom pridružili tudi dijaki iz mesta St. Paul, ki so v znak nasprotovanja nasilju zveznih agentov zapustili šolske klopi. Kljub naraščajočemu javnemu ogorčenju in ostrim kritikam zvezni agenti nadaljujejo svojo prisotnost in operacije v regiji. Protestniki in lokalni aktivisti zahtevajo odgovornost za smrt civilistke ter opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad delovanjem službe ICE. Razmere so se zaostrile tudi na politični ravni, saj so poročila o onemogočanju dostopa kongresnikom do prostorov urada le še dodatno podžgala nezaupanje javnosti v zvezne institucije. Dogajanje v Minnesoti odmeva po celotnih Združenih državah Amerike, kjer se vrstijo pozivi k reformi imigracijske politike in omejitvi pooblastil zveznih agentov. Lokalna policija in zvezne oblasti so v stanju pripravljenosti, saj obstaja bojazen, da bi se protesti lahko sprevrgli v širšo varnostno krizo, medtem ko se preiskava streljanja, ki je sprožilo nemire, še nadaljuje.