Avstralska država Queensland spreminja politiko in bo še naprej uporabljala premog
Objavljeno: 10. 10. 2025 12:05
Queensland, avstralska država, ki izvozi približno osmino svetovnega premoga, je spremenila svojo politiko in bo premogovne elektrarne ohranila odprte dlje, kot je bilo načrtovano. Ta odločitev ogroža nacionalni cilj podvojitve proizvodnje obnovljive energije do konca desetletja. Queensland bo nadaljeval z uporabo premoga vsaj do leta 2040, kar bo otežilo doseganje nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij. Državni minister je dejal, da bo ohranitev proizvodnje električne energije iz premoga potrošnikom prihranila denar, poleg tega pa želi slediti smiselnemu in pragmatičnemu načrtu za zadovoljitev potreb po energiji.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se novice ne nanašajo neposredno na Slovenijo, lahko spremembe v globalni energetski politiki vplivajo tudi na slovensko gospodarstvo in okolje.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je opozorila, da bo povpraševanje po električni energiji v prihodnjih desetletjih raslo precej hitreje od celotne rasti energije, kar bo zahtevalo bolj raznolike in odporne vire energije. UBS Securities pa napoveduje, da bo rast podatkovnih centrov za umetno inteligenco v ZDA v naslednjih petih letih vodila k povečanju povpraševanja po shranjevanju energije.
Administracija predsednika Trumpa nadaljuje s prizadevanji za oživitev ameriške premogovniške industrije, kar vključuje naložbe v posodobitve in ponovni zagon starih elektrarn na premog. Kljub temu je vlada zavrnila ponudbo za nakup velike količine premoga na javnih zemljiščih v Montani po izjemno nizki ceni. Medtem se povečujejo kritike obnovljivih virov energije, kot sta veter in sonce, čeprav jih podjetja, kot je JP Morgan, ocenjujejo kot ključne za razvoj umetne inteligence.
V Koloradu, ki je osma največja proizvajalka zemeljskega plina v ZDA, se soočajo s političnim pritiskom za elektrifikacijo ogrevanja. Kljub temu, da večina gospodinjstev uporablja zemeljski plin za ogrevanje zaradi dostopnosti, uradniki spodbujajo prehod na električno energijo. To bi lahko povzročilo znatno povečanje stroškov ogrevanja za številna gospodinjstva. Hkrati ZDA iščejo učinkovite politike za zagotovitev svoje energetske prihodnosti, pri čemer se zgledujejo po preteklih pristopih k energetski politiki.
Konzervativna stranka v Združenem kraljestvu je obljubila, da bo odpravila zakon o podnebnih spremembah iz leta 2008, ki določa zmanjšanje emisij za 80 % do leta 2050. Kemi Badenoch je napovedala, da bi zakon nadomestila s strategijo, ki daje prednost poceni in zanesljivi energiji, kar je sprožilo kritike okoljevarstvenih skupin in obtožbe, da je njena poteza poskus posnemanja stranke Reform UK. Ta poteza pomeni konec dolgoletnega političnega soglasja glede podnebnih ukrepov v Veliki Britaniji.
Glavna avstralska energetska podjetja so ponovno izrazila podporo neto ničelni stopnji izpustov in omrežju, ki ga poganjajo obnovljivi viri energije, pri čemer vztrajajo, da bo to najcenejša možnost za potrošnike. Podpora prihaja kljub obnovitvi političnih sporov glede podnebnih sprememb v Avstraliji.
Predsedstvo COP30 je predstavilo globalni načrt "Baku to Belem Roadmap to 1.3 Trillion", katerega cilj je do leta 2035 zbrati in usmeriti najmanj 1,3 bilijona ameriških dolarjev letno za pomoč državam v razvoju pri soočanju z naraščajočimi vplivi podnebnih sprememb in prehodu na čistejša gospodarstva. Poročilo poudarja, da je ta raven financiranja nujna in si prizadeva obljube o financiranju prevesti v konkretna dejanja, da bi revnim in podnebno ranljivim državam omogočili dostop do denarja za obnovljivo energijo, prilagajanje in obnovo po podnebnih katastrofah. Neimenovani viri poročajo, da poročilu kljub ambicioznim ciljem manjka jasen načrt za izvedbo. Svet naj bi imel na voljo vsa orodja, vključno z odpisom dolgov, davki in boljšo koordinacijo, za zagotovitev 1,3 bilijona dolarjev za podnebne finance.
Čeprav se novice ne nanašajo neposredno na Slovenijo, lahko spremembe v globalni energetski politiki vplivajo tudi na slovensko gospodarstvo in okolje.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.