COP30 predstavlja načrt za povečanje financiranja podnebja na 1,3 bilijona dolarjev do leta 2035
Objavljeno: 5. 11. 2025 21:07
Predsedstvo COP30 je predstavilo globalni načrt "Baku to Belem Roadmap to 1.3 Trillion", katerega cilj je do leta 2035 zbrati in usmeriti najmanj 1,3 bilijona ameriških dolarjev letno za pomoč državam v razvoju pri soočanju z naraščajočimi vplivi podnebnih sprememb in prehodu na čistejša gospodarstva. Poročilo poudarja, da je ta raven financiranja nujna in si prizadeva obljube o financiranju prevesti v konkretna dejanja, da bi revnim in podnebno ranljivim državam omogočili dostop do denarja za obnovljivo energijo, prilagajanje in obnovo po podnebnih katastrofah. Neimenovani viri poročajo, da poročilu kljub ambicioznim ciljem manjka jasen načrt za izvedbo. Svet naj bi imel na voljo vsa orodja, vključno z odpisom dolgov, davki in boljšo koordinacijo, za zagotovitev 1,3 bilijona dolarjev za podnebne finance.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Podnebne spremembe so globalni problem, ki posredno vpliva tudi na Slovenijo. Mednarodni dogovori o financiranju podnebnih ukrepov lahko vplivajo na globalno gospodarstvo in s tem tudi na Slovenijo.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je opozorila, da bo povpraševanje po električni energiji v prihodnjih desetletjih raslo precej hitreje od celotne rasti energije, kar bo zahtevalo bolj raznolike in odporne vire energije. UBS Securities pa napoveduje, da bo rast podatkovnih centrov za umetno inteligenco v ZDA v naslednjih petih letih vodila k povečanju povpraševanja po shranjevanju energije.
Povečana podpora azijskih držav za zajem in shranjevanje ogljika (CCS) za zmanjšanje emisij fosilnih goriv bi lahko do leta 2050 povzročila skoraj 25 milijard ton dodatnih toplogrednih plinov, kar bi ogrozilo Pariški sporazum in izpostavilo njihova gospodarstva tveganjem. Po poročilu, so emisije iz mnogih azijskih gospodarstev, ki jih vodijo Indija in druge države v razvoju v Južni in Jugovzhodni Aziji, brez neposrednih znakov, da bi se ustavile in hitro zmanjševale, vendar morajo hitro doseči to prelomno točko.
Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.
Indijski minister za okolje Bhupender Yadav je na podnebni konferenci COP30 poudaril, da svet potrebuje kolektivno povečanje financiranja podnebnih sprememb. Opozoril je na ovire, s katerimi se soočajo države v razvoju pri dostopu do finančnih sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe, in poudaril, da je treba povečati globalne ambicije na tem področju. Yadav je dejal, da je prilagajanje bistvena naložba in ne le dodatna možnost, ter izpostavil potrebo po znatnem povečanju sredstev, saj naj bi države v razvoju do leta 2035 potrebovale med 310 in 365 milijardami ameriških dolarjev letno, trenutni pretok sredstev pa znaša le približno 26 milijard ameriških dolarjev.
Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.
Nova študija ugotavlja, da svetovne načrtovane količine izkoriščanja premoga, nafte in plina presegajo cilje Pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Kljub podnebnim obveznostim številne države načrtujejo povečanje uporabe fosilnih goriv, kar ogroža doseganje podnebnih ciljev.
Podnebne spremembe so globalni problem, ki posredno vpliva tudi na Slovenijo. Mednarodni dogovori o financiranju podnebnih ukrepov lahko vplivajo na globalno gospodarstvo in s tem tudi na Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.