Slovenska državna vrha na Brdu pri Kranju opozorila na spodkopavanje mednarodnega prava

Slovenija danes uradno zaključuje svoje dvoletno nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN), ki se je začelo januarja lani. Ob tej priložnosti je premier Robert Golob izrazil visok hvaležnost slovenski diplomaciji in vsem vpletenim v projekt, pri čemer je poudaril, da je ponosen na dosežke države na mednarodnem prizorišču. Po njegovih besedah je Slovenija v tem obdobju utrdila svoj ugled kot verodostojna in načelna članica mednarodne skupnosti. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob zaključku mandata izpostavili, da je Slovenija v preteklih dveh letih aktivno sodelovala pri obravnavi najzahtevnejših globalnih izzivov, vključno s konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Uspešno delovanje v najpomembnejšem organu svetovne organizacije je po mnenju vlade dokaz, da lahko tudi manjše države pomembno prispevajo k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Mandat je zaznamovalo predvsem septembrsko predsedovanje, ki je bilo deležno številnih pohval s strani tujih partnerjev.

V Bruslju potekajo pogajanja o novem svežnju sankcij proti Rusiji, ki med drugim predvideva omejitev gibanja ruskih diplomatov med državami članicami Evropske unije. Po predlogu bi morali diplomati predhodno obvestiti državo članico o nameravanem potovanju ali prečkanju njenega ozemlja.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v svoji novoletni poslanici nagovorila državljanke in državljane doma, v zamejstvu in po svetu. V svojem nagovoru je izpostavila tri ključne vrednote, ki bi morale voditi narod v prihodnjem letu: modrost, pogum in sočutje. Predsednica je poudarila pomen medsebojnega razumevanja, zaupanja in spoštovanja kot temeljev za boljšo prihodnost vseh prebivalcev. Poseben poudarek v poslanici je bil namenjen dejanjem, saj je Pirc Musarjeva pozvala, naj dejanja posameznikov govorijo glasneje od besed. Izrazila je željo po večji povezanosti in iskreni prizadevanosti za boljši jutri. Njen govor je bil usmerjen v spodbujanje sodelovanja in solidarnosti, s čimer je želela okrepiti družbeno kohezijo v času negotovih globalnih razmer. Takšni praznični nagovori so tradicionalen del državniškega protokola, s katerimi najvišji predstavniki države podajo oceno preteklega leta in začrtajo smernice za prihodnost.