Ameriški kongres in javnost pretreseni po usodnem streljanju agenta ICE v Minneapolisu

V Minneapolisu in številnih drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona priseljencev, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa. Medtem ko zvezni uradniki in predsednik Trump trdijo, da je šlo za samoobrambo, ker naj bi ženska z vozilom ogrožala agente, so lokalne oblasti v Minneapolisu po pregledu videoposnetkov te navedbe zavrnile in dejanje označile za nepremišljeno. Žrtev, mati treh otrok in ameriška državljanka, naj bi se po poročanju nekaterih virov po naključju zapeljala v blokirano ulico, po drugih navedbah pa je bila aktivistka, ki je skušala ovirati delo agentov. Politične napetosti v državi so se po dogodku močno zaostrile. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je dejanje označila za »morilsko« in del prizadevanj administracije, da Ameriko preoblikuje v skladu s svojo »krutostjo«. Guverner Minnesote Tim Walz je prav tako kritiziral odločitev Bele hiše o namestitvi tisočev oboroženih zveznih agentov v državi, kar je že prvi dan vodilo v smrtno žrtev. Na ulicah Minneapolisa se je kljub mrazu zbralo na tisoče ljudi, protesti pa so se razširili tudi v druga mesta, kot je Detroit, kjer zahtevajo umik zveznih sil in pravico za pokojno. Dogodek je sprožil tudi ostre razprave o vlogi tehnoloških podjetij in medijskem poročanju. Pojavile so se kritike na račun podjetja Apple, ker je iz svoje trgovine odstranilo aplikacijo ICEBlock, ki je državljane opozarjala na lokacije agentov. Konservativni krogi medtem obtožujejo osrednje medije in demokratsko stranko, da poskušajo iz incidenta umetno ustvariti nove nerede, podobne tistim po smrti Georgea Floyda, ter da prikrivajo aktivistično ozadje ustreljene ženske. Preiskavo incidenta je prevzel zvezni preiskovalni urad FBI, medtem ko v Twin Cities številne šole ostajajo zaprte zaradi povečane aktivnosti agentov in nemirov.

Po usodnem streljanju 37-letne Renee Nicole Good v Minneapolisu, ki jo je ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross, se je v Združenih državah Amerike razvnela ostra razprava o zakonitosti uporabe sile in retoriki političnih akterjev. Incident, v katerem je neoborožena mati treh otrok umrla pod streli agenta med poskusom odpeljevanja z vozilom, je razdelil ameriško javnost. Medtem ko nekateri medijski komentatorji, kot je Megyn Kelly, dejanje opravičujejo s trditvami, da je žrtev poskušala povoziti agenta, kritiki in priče opozarjajo na pretirano uporabo sile ter sporno komunikacijo administracije Donalda Trumpa, ki je žrtev označila za domačo teroristko še pred zaključkom preiskave. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je po dogodku sprejela nove ukrepe, s katerimi je omejila nenapovedane obiske kongresnikov v prostorih ICE. Po novem morajo člani kongresa svoj obisk najaviti vsaj sedem dni vnaprej, kar kritiki ocenjujejo kot poskus omejevanja nadzora nad delom agencije v času krize. Noemova se je pri tem sklicevala na varnostne incidente in potrebo po redu, vendar pa je pravna podlaga za takšno omejevanje postala predmet javnih in političnih sporov, zlasti po poročanju medija Politico o tihem uvajanju teh sprememb. Politična polarizacija se odraža tudi v medijskih soočenjih, kjer republikanski senatorji, kot je Markwayne Mullin, odločno zagovarjajo ravnanje agentov in administracije, medtem ko opozicija in del komentatorjev opozarjata na nevarno stopnjevanje retorike. Razprave na televizijskih mrežah, kot sta CNN in Fox News, razkrivajo globoke razkole glede interpretacije videoposnetkov dogodka. Medtem ko ena stran poudarja ogroženost uradnih oseb, druga stran opozarja, da uradni organi s predčasnimi obsodbami žrtve podpihujejo sovraštvo in onemogočajo objektivno preiskavo incidenta.

V Minneapolisu so se razširili množični in ponekod nasilni protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good, mater treh otrok. Demonstranti so v petek zvečer vdrli v hotel v središču mesta, saj so se razširile govorice, da so v njem nastanjeni agenti zvezne službe. Med izgredi so protestniki razbijali okna, metali pohištvo in ovirali delovanje hotela, medtem ko so se prestrašeni gosti zatekli na varno. Župan Minneapolisa je ob tem zavrnil nove videoposnetke incidenta in kritiziral obnašanje agentov neposredno po streljanju. Administracija predsednika Donalda Trumpa je pokojno Goodovo označila za »domačo teroristko« in trdila, da je bila njena smrt posledica lastnih dejanj, kar je sprožilo ostre odzive strokovnjakov in politikov. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno razčlovečenje žrtve z namenom upravičevanja uporabe sile s strani zveznih organov. Demokrat Jake Auchincloss je v razpravi na televiziji Fox News ostro obsodil poskuse valjenja krivde na žrtev in poudaril, da premik vozila stran od agentov ne opravičuje usodnih strelov v obraz. Dogajanje stopnjuje napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado glede metod dela službe ICE. Medtem ko uradni viri poudarjajo zakonitost postopka, pričevanja in nekateri posnetki kažejo na kaotičen potek dogodkov, ki se je končal s smrtjo ameriške državljanke. Protesti v Minneapolisu so del širšega vala nezadovoljstva, ki se je po incidentu razširil po več ameriških mestih in ponovno odprl vprašanje pooblastil zveznih agentov pri izvajanju imigracijske politike.