Iran delno sprostil komunikacijske poti po nasilnih protivladnih protestih

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Iranski režim je stopnjeval represijo nad protivladnimi protestniki z uvedbo smrtnih kazni in popolno blokado spleta, kar je sprožilo oster odziv mednarodne skupnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem zagrozil z oštrimi ukrepi, če bodo izvedle napovedane usmrtitve ujetih demonstrantov. Trump je protestnike javno pozval k prevzemu nadzora nad državnimi institucijami in napovedal pomoč, pri čemer je uporabil kratico MIGA (Make Iran Great Again). Po podatkih nevladnih organizacij število smrtnih žrtev med civilisti strmo narašča. Medtem ko skupina HRANA poroča o najmanj 2.571 mrtvih, nekateri viri, vključno z ameriško mrežo CBS, navajajo, da bi število ubitih lahko doseglo celo 20.000. Režim v Teheranu uporablja grožnje z usmrtitvami, kot je primer 26-letnega Erfana Soltanija, kot orodje za ustrahovanje in politično odvračanje od nadaljnjih uporov. Rusija je ameriško retoriko označila za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Irana. Zaradi skoraj popolne informacijske blokade, ki jo izvaja Teheran, je neodvisno preverjanje natančnega števila žrtev in razsežnosti nasilja oteženo. Iranske oblasti so z izolacijo države od svetovnega spleta učinkovito omejile komunikacijo med aktivisti, kljub njihovim poskusom, da bi zaobšli cenzuro.

V Iranu so se po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute rial razširili množični protesti, ki so zajeli večja mesta, vključno s Teheranom, Mašhadom in Širazom. Rial je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel zgodovinsko nizko vrednost, ko se je menjalni tečaj na prostem trgu povzpel na približno 1,4 milijona rialov za dolar, kar predstavlja skoraj 95-odstotno izgubo kupne moči v izjemno kratkem obdobju. Gospodarska kriza, ki so jo dodatno zaostrili visoka inflacija, sankcije in zmanjšani prihodki od nafte, je trgovce v teheranskem Velikem bazarju prisilila k stavkam, študente in ostale državljane pa na ulice, kjer zahtevajo odgovornost za gospodarsko upravljanje države. Zaradi stopnjevanja nemirov in poročil o nasilnem zatiranju protestov s strani varnostnih sil, pri čemer naj bi bilo več sto ljudi ubitih, je iranska vlada uvedla skoraj popolno blokado dostopa do interneta. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo državo, saj obstaja tveganje dolgotrajnih komunikacijskih izpadov in širitve regionalnega konflikta. Državljanom svetujejo umik po kopnem prek Turčije ali Armenije, če so te poti varne. Nestabilnost v Iranu in umirjanje inflacije v Združenih državah Amerike sta sprožila močan odziv na kriptovalutnih trgih. Bitcoin je prvič po več kot 50 dneh presegel vrednost 95.000 ameriških dolarjev, saj vlagatelji digitalna sredstva vse pogosteje uporabljajo kot zaščito pred geopolitičnimi tveganji. Poleg bitcoina so se v regiji uveljavili tudi stabilni kovanci, kot je Tether, ki državljanom v kriznih razmerah služijo kot sredstvo za ohranjanje premoženja, hkrati pa po mnenju mednarodnih analitikov subjektom pod sankcijami omogočajo izogibanje omejitvam.