Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal dramatično okrepitev vojaških potencialov države, vključno s podvojitvijo zmogljivosti srbskih sil. Vučić je odločitev utemeljil s trditvami o obstoju domnevne grožnje zaradi zavezništva med Prištino in Zagrebom, ki naj bi bilo naperjeno proti srbskim interesom. Po njegovih besedah se Srbija nahaja v zahtevnem varnostnem položaju, ki zahteva takojšen odziv na področju obrambe.
Ob tem je srbski predsednik ostro kritiziral trenutni mednarodni pravni red in delovanje Združenih narodov, ki po njegovem mnenju ne zagotavljata več varnosti. Kot primer je navedel nedavne akcije Združenih držav Amerike v Venezueli, kar je označil za dokaz prevlade »prava sile« nad mednarodnim pravom. Vučić trdi, da močnejše države vsiljujejo svoja pravila svetu, kar predstavlja nevaren preseden, ki neposredno vpliva tudi na suverenost Srbije.
Kontekst in ozadje
28. dec. 2025
Napoved infrastrukturnih projektov in sklada za povratnike
Predsednik Vučić je obiskal gradbišče Dunajskega koridorja in napovedal dokončanje hitre ceste do konca leta 2026. Ob tem je izpostavil ustanovitev posebnega sklada za spodbujanje vrnitve srbskih državljanov iz tujine.
Diplomatska prizadevanja v New Yorku in notranje napetosti
Vučić se je ob robu Generalne skupščine ZN srečal z ameriškimi uradniki, vključno z Marcom Rubiom, ter povabil Donalda Trumpa v Srbijo. Istočasno so se v državi stopnjevali protesti zaradi domnevnih nepravilnosti in incidenta v Banjski.
Napovedano je bilo odprtje železniške proge Beograd-Subotica in nov gospodarski načrt. Na Hrvaškem je prišlo do incidenta, ko je upokojeni vojak skušal vdreti v urad predsednika na Pantovčaku, kar kaže na regionalno nestabilnost.
Notranjepolitične razmere v Srbiji so se zaostrile z opozicijskimi kritikami glede avtoritarnega vodenja in postavljanja ovir pred hramom demokracije. Vučić je v tem času znova poudaril nepopustljivost pri vprašanju neodvisnosti Kosova.
Srbski predsednik je zavrnil zahteve opozicije po predčasnih volitvah in stopnjeval retoriko proti kosovskemu premierju Kurtiju. Javno polemiko je sprožil tudi s podpiranjem posameznikov, vpletenih v nasilne incidente.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Srbiji je za Slovenijo ključnega pomena zaradi stabilnosti Zahodnega Balkana, kjer ima slovenska diplomacija in gospodarstvo močne interese. Napovedi o radikalnem oboroževanju sosednje regije in retorika o domnevnih sovražnih zavezništvih med državami nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Kosovo) neposredno vplivajo na varnostno percepcijo v širši regiji.
Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja srbsko zunanjo politiko, zlasti njeno oddaljevanje od mednarodnih norm in krepitev vojaških vezi. Vsakršna destabilizacija ali povečanje napetosti na relaciji Beograd-Zagreb ali Beograd-Priština predstavlja tveganje za slovenske naložbe in varnostne prioritete v jugovzhodni Evropi.
V Beogradu je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik Aleksandar Vučić. Uradnega razloga za sklic seje niso sporočili, Vučić pa je po seji izjavil, da je prišlo do velikih sprememb na področju energetske varnosti in napovedal datum začetka delovanja rafinerije.
Predsednik Vučić je med obiskom del na hitri cesti Požarevac - Veliko Gradište - Golubac, imenovani "Dunavski koridor", napovedal, da bo celotna trasa, projektirana za hitrost 100 km/h, končana do novembra 2026. Prav tako je napovedal ustanovitev posebnega sklada za spodbujanje vrnitve ljudi iz tujine.
Profesor Fakultete političnih znanosti v Beogradu, Dušan Spasojević, je izjavil, da niti predsednik Srbije Aleksandar Vučić ne ve, kdaj bodo volitve. Ocenil je, da se je oblast konsolidirala, vendar si želi, da bi se pozabil upor in umirile razmere.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić in ameriški sekretar Marco Rubio sta se srečala v New Yorku na obrobju Generalne skupščine ZN. Pogovarjala sta se o krepitvi političnega dialoga in gospodarskega sodelovanja med državama ter o dialogu med Kosovom in Srbijo. Rubio je poudaril pomen partnerstva med ZDA in Srbijo.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil zaskrbljenost zaradi vojaškega zavezništva med Slovenijo in Hrvaško, ki ga vidi kot izrazito neprijateljskega do Srbije, pri čemer ga spominja na dogajanja v 90. letih. Obenem je kritiziral molk EU in NATA glede tega zavezništva. Vučić je tudi dejal, da ga ne zanimajo volitve, ker ve da bi jih izgubil. Poleg tega je Vučić kritiziral obisk poslancev Evropskega parlamenta na protestih v Srbiji, češ da gre za brutalno vmešavanje v notranje zadeve države. Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije je sporočilo, da Vučić ni bil povabljen na Bled Strategic Forum, čeprav naj bi si prizadeval za povabilo.
V Beogradu so ob prisotnosti predsednika Vučića nepričakovano odprli tretjo odsekov hitre železniške proge Beograd-Subotica. Prva vožnja vlaka je potekala od Beograda do Subotice, Vučić pa je napovedal, da bo proga za komercialno uporabo odprta v sredo, povratna vozovnica do Beograda pa bo stala 2.000 dinarjev.
Dogajanje v Srbiji je za Slovenijo ključnega pomena zaradi stabilnosti Zahodnega Balkana, kjer ima slovenska diplomacija in gospodarstvo močne interese. Napovedi o radikalnem oboroževanju sosednje regije in retorika o domnevnih sovražnih zavezništvih med državami nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Kosovo) neposredno vplivajo na varnostno percepcijo v širši regiji.
Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja srbsko zunanjo politiko, zlasti njeno oddaljevanje od mednarodnih norm in krepitev vojaških vezi. Vsakršna destabilizacija ali povečanje napetosti na relaciji Beograd-Zagreb ali Beograd-Priština predstavlja tveganje za slovenske naložbe in varnostne prioritete v jugovzhodni Evropi.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.