Uprava zagrebške Arene je po burnih odzivih javnosti sprejela nova, znatno strožja pravila glede uporabe fašističnih in ustaških simbolov na vseh dogodkih v dvorani. Nova uredba izrecno prepoveduje uporabo ustaških pokličev, vključno s spornim geslom »Za dom spremni«, ter vseh drugih simbolov, povezanih s fašističnimi režimi. Odločitev vodstva največje hrvaške dvorane sledi prizadevanjem za preprečevanje širjenja sovražnega govora in poveličevanja totalitarnih režimov na javnih prireditvah.
Za kršitelje so predvidene jasne in dolgoročne sankcije, ki vključujejo prepoved vstopa na prihodnje dogodke. Ukrep velja tako za posamezne obiskovalce kot za organizatorje prireditev, ki bi dopuščali tovrstne incidente. S temi koraki želi Arena Zagreb zaščititi ugled ustanove in zagotoviti varno okolje za vse udeležence, hkrati pa se odziva na dolgoletne kritike glede občasnega pojavljanja skrajnih simbolov na koncertih in športnih dogodkih v hrvaški prestolnici.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Hrvaškem je za slovensko javnost izjemno relevantno zaradi geografske bližine in pogostega obiska slovenskih državljanov na koncertih ter športnih prireditvah v zagrebški Areni. Strožja pravila neposredno vplivajo na slovenske obiskovalce in organizatorje dogodkov, ki delujejo v obeh državah. Poleg tega Slovenija pozorno spremlja vprašanja, povezana z obravnavo totalitarnih simbolov v sosednjih državah, saj to vpliva na širšo regionalno politično stabilnost in meddržavne odnose.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da so protiruske sankcije znak upadajoče zahodne prevlade v svetovni politiki in gospodarstvu. Zaharova je prepričana, da sankcije niso začasni ukrepi, temveč mehanizem za sistemski pritisk na Rusijo.
Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da se Budimpešta posvetuje z Moskvo glede prihodnosti madžarskih podjetij v Rusiji, če bi podprli predlog Evropske komisije o uporabi ruskih zamrznjenih sredstev. Hkrati diplomati Evropske unije niso uspeli doseči dogovora o uvedbi novega, že 19. paketa sankcij proti Rusiji. Nemški kancler pa bo na prihajajočem vrhu EU vztrajal pri uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za posojilo Ukrajini.
Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.
EU je sprejela 19. sveženj sankcij proti Rusiji, namenjen zmanjšanju prihodkov od nafte in plina. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije in jih označil za zelo pomembne, saj meni, da so močno sporočilo Rusiji. Poudaril je tudi potrebo po hitri odločitvi glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer bi Kijev del sredstev uporabil za nakup orožja.
Vlada Slovenije je uvedla sankcije Miloradu Dodiku, nekdanjemu predsedniku entitete Republika Srbska (RS). Urad predsednice Slovenije, Nataše Pirc Musar, je izjavil, da o sankcijah proti nelegalni vladi RS niso bili obveščeni. Slovenska vlada je na telefonski seji ugotovila, da je bila slovenska prepoved vstopa Dodiku izrečena "brez jasne pravne osnove in razloga". Sankcije so sprožile različne odzive, poudarja se Dodikova izguba podpore na Zahodu in izolacija Republike Srbske.
Vodja stranke DPS, Deljan Pejevski, je izjavil, da deluje izključno v skladu z zakonom. Dodal je, da so britanske sankcije uvedene kot podpora ameriškim sankcijam in da bo po končanem postopku pritožbe zoper ameriške sankcije zaključen tudi postopek v zvezi z britanskimi sankcijami. Izjava je bila podana novinarjem.
Dogajanje na Hrvaškem je za slovensko javnost izjemno relevantno zaradi geografske bližine in pogostega obiska slovenskih državljanov na koncertih ter športnih prireditvah v zagrebški Areni. Strožja pravila neposredno vplivajo na slovenske obiskovalce in organizatorje dogodkov, ki delujejo v obeh državah. Poleg tega Slovenija pozorno spremlja vprašanja, povezana z obravnavo totalitarnih simbolov v sosednjih državah, saj to vpliva na širšo regionalno politično stabilnost in meddržavne odnose.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.