Sirska vojska zavzela strateška območja na severu in vzhodu države

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

Več tisoč ljudi se je v torek v severovzhodni Siriji zbralo na protestih proti prisilnemu umiku kurdskih borcev iz mesta Alep, ki je sledil večdnevnim smrtonosnim spopadom z vladnimi silami. Nasilje v drugem največjem sirskem mestu je dodatno poglobilo razkol med vlado predsednika Ahmeda al-Šare in kurdskimi silami (SDF), ki so nezaupljive do nove islamistične oblasti. Protestniki so v mestu Kamišli kljub dežju izražali nasprotovanje politiki novega režima, ki želi centralizirati oblast po 14 letih državljanske vojne. Sirska vlada je območje vzhodno od Alepa razglasila za zaprto vojaško območje, kurdske sile pa obtožila nove mobilizacije, kar kljub razglašeni prekinitvi ognja povečuje tveganje za širitev konflikta. Napetosti so narasle po tem, ko so spopadi prejšnji teden terjali več deset življenj, sirski predsednik pa vztraja pri obljubi o poenotenju države pod enim vodstvom, čemur se Kurdi na severu države upirajo. Trenutne razmere v Alepu odražajo nestabilnost v post-revolucionarni Siriji, kjer se interesi različnih oboroženih frakcij še vedno močno križajo. Medtem ko vlada poskuša utrditi nadzor nad ključnimi urbanimi središči, kurdska manjšina strahuje pred izgubo avtonomije in ponovnim pregonom, kar bi lahko privedlo do dolgotrajne destabilizacije severnega dela države.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in zvezni kancler Friedrich Merz bosta prihodnji torek v Berlinu sprejela sirskega prehodnega predsednika Ahmeda al-Šaro. To bo prvi uradni obisk al-Šare v nemški prestolnici, odkar je prevzel vodenje države. Nemška vlada je ob tem izrazila jasen interes za poglobitev odnosov in nov začetek sodelovanja z novo sirsko upravo, kar označuje pomemben premik v evropski diplomaciji do Damaska. Osrednja tema pogovorov med kanclerjem Merzem in sirskim voditeljem bo vprašanje vračanja sirskih beguncev, ki so zatočišče pred državljansko vojno poiskali v Nemčiji. Kancler Merz je vabilo al-Šari poslal že novembra, zdaj pa sta strani uskladili termin, ki naj bi tlakoval pot k stabilnejšemu dogovoru o repatriaciji. Nemška stran si prizadeva vzpostaviti pogoje, ki bi omogočili varno in organizirano vrnitev sirskih državljanov v domovino. Poleg migracijskih vprašanj bosta državnika obravnavala tudi širšo politično stabilizacijo Sirije in možnosti za gospodarsko sodelovanje. Obisk velja za pomemben diplomatski preizkus za al-Šaro, ki si prizadeva za mednarodno legitimnost po letih osamitve Sirije pod prejšnjim režimom. Srečanje v Berlinu bi lahko služilo kot model za prihodnje odnose med drugimi članicami Evropske unije in prehodno sirsko vlado.