Sirska vojska zavzela kurdska ozemlja na severovzhodu države

Več tisoč ljudi se je v torek v severovzhodni Siriji zbralo na protestih proti prisilnemu umiku kurdskih borcev iz mesta Alep, ki je sledil večdnevnim smrtonosnim spopadom z vladnimi silami. Nasilje v drugem največjem sirskem mestu je dodatno poglobilo razkol med vlado predsednika Ahmeda al-Šare in kurdskimi silami (SDF), ki so nezaupljive do nove islamistične oblasti. Protestniki so v mestu Kamišli kljub dežju izražali nasprotovanje politiki novega režima, ki želi centralizirati oblast po 14 letih državljanske vojne. Sirska vlada je območje vzhodno od Alepa razglasila za zaprto vojaško območje, kurdske sile pa obtožila nove mobilizacije, kar kljub razglašeni prekinitvi ognja povečuje tveganje za širitev konflikta. Napetosti so narasle po tem, ko so spopadi prejšnji teden terjali več deset življenj, sirski predsednik pa vztraja pri obljubi o poenotenju države pod enim vodstvom, čemur se Kurdi na severu države upirajo. Trenutne razmere v Alepu odražajo nestabilnost v post-revolucionarni Siriji, kjer se interesi različnih oboroženih frakcij še vedno močno križajo. Medtem ko vlada poskuša utrditi nadzor nad ključnimi urbanimi središči, kurdska manjšina strahuje pred izgubo avtonomije in ponovnim pregonom, kar bi lahko privedlo do dolgotrajne destabilizacije severnega dela države.

Sirska vojska je v nedeljo vzpostavila popoln nadzor nad kurdskimi četrtmi v Alepu, potem ko so se kurdski borci po večdnevnih spopadih umaknili proti severovzhodu države. Operacija se je zaključila z evakuacijo preostalih oboroženih enot v predele pod kurdskim nadzorom, kar je omogočilo sirska vladi utrditev oblasti v drugem največjem mestu v državi. Prebivalci četrti Ašrafija so se po končanju sovražnosti začeli vračati na svoje domove, kjer so naleteli na razdejanje, razbito steklo in sledi plenjenja. Vladne sile so na vstopnih točkah v kurdske soseske vzpostavile nadzorne točke, prek katerih civilistom omogočajo prehod in vrnitev v stanovanjske objekte, ki so bili v zadnjem tednu prizorišče intenzivnega nasilja. Dogajanje predstavlja pomemben premik v sirski državljanski vojni, saj so kurdski borci dlje časa ohranjali avtonomijo v določenih delih Alepa. Do umika je prišlo po neuspešnem uporu kurdskih sil, ki so sprva zavračale pozive k zapustitvi mesta, vendar so se bile pod pritiskom vladne ofenzive in po dogovoru o evakuaciji primorane umakniti.

Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.