Grški zunanji minister George Gerapetritis je napovedal, da namerava Grčija nadaljevati s širitvijo svojih ozemeljskih voda v Egejskem morju. Ta odločitev prihaja kljub dolgoletnim opozorilom sosednje Turčije, da bi takšen korak za Ankaro pomenil neposreden povod za vojaški spopad (casus belli). Grčija je sicer v preteklosti že izvedla delno širitev svojih meja na morju, vendar vprašanje Egejskega morja ostaja eno najbolj občutljivih v odnosih med državama.
Napetosti med Atenami in Ankaro se z novo napovedjo ponovno stopnjujejo, saj Turčija vztraja, da bi razširitev grških voda na 12 morskih milj v Egejskem morju praktično odrezala njen dostop do mednarodnih voda in omejila njene strateške interese. Grška stran se po drugi strani sklicuje na mednarodno pravo morja, ki državam omogoča tovrstne razširitve. Diplomatski odnosi med članicama zveze NATO so se v zadnjem obdobju sicer nekoliko stabilizirali, vendar nove ozemeljske pretenzije ponovno ogrožajo krhek mir.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko vsak enostranski korak Aten sprožil verižni odziv v vzhodnem Sredozemlju. Čeprav grška vlada poudarja svojo suvereno pravico do določitve meja, Turčija s svojo doktrino "Modre domovine" jasno kaže, da ne bo dopustila sprememb statusa quo brez posledic. Mednarodna skupnost, predvsem Evropska unija in ZDA, pozorno spremljata dogajanje, saj bi morebiten konflikt med zaveznicami resno oslabil južno krilo severnoatlantskega zavezništva.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
