Mednarodno sodišče Združenih narodov je v zgodovinski odločitvi potrdilo, da imajo države pravno obveznost ukrepati proti podnebnim spremembam, ki jih je opredelilo kot "eksistencialno grožnjo". Sodišče je poudarilo, da bi neukrepanje pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami lahko kršilo mednarodno pravo in obveznosti držav po pogodbah ter običajnem pravu. Ta odločitev, ki izhaja iz večletne kampanje, ki so jo začeli univerzitetni študenti, bi lahko vplivala na prihodnje pravne spore v zvezi s podnebjem. Medtem ko je Mednarodno sodišče za medameriške države prav tako izdalo podobno obvezno mnenje, je generalni sekretar ZN Antonio Guterres poudaril pomen finančnih sredstev za obravnavo podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče Združenih narodov je v zgodovinski odločitvi potrdilo, da imajo države pravno obveznost omejiti emisije toplogrednih plinov, s čimer so tlakovale pot za mednarodne tožbe zaradi podnebnih sprememb. Medtem ko je sodišče poudarilo ključno vlogo tržnih sil pri obvladovanju podnebnih sprememb, se je Shell umaknil iz pobude za vzpostavitev globalnega standarda za neto ničelne emisije, kar je povzročilo premor v projektu zaradi nesoglasij glede prepovedi razvoja novih naftnih in plinskih projektov.

Mednarodno sodišče Združenih narodov je sprejelo zgodovinsko odločitev, s katero je potrdilo človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja ter poudarilo, da bi neukrepanje glede podnebnih sprememb lahko predstavljalo kršitev mednarodnega prava, kar bi posameznike, ki so utrpeli škodo, lahko upravičilo do odškodnine. Hkrati je generalni sekretar ZN Antonio Guterres poudaril ključno vlogo tržnih sil pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Italiji pa je najvišje sodišče dovolilo nadaljevanje tožbe proti energetskemu velikanu Eni zaradi podnebnih škod.

Administracija predsednika Trumpa je pripravila načrt za odvzem pristojnosti Agenciji za varstvo okolja (EPA) pri regulaciji emisij toplogrednih plinov. Ta poteza naj bi razveljavila ključno znanstveno ugotovitev iz leta 2009, da onesnaževanje s fosilnimi gorivi ogroža zdravje ljudi, kar bi lahko pomembno oslabilo podnebne ukrepe v ZDA.

Meddržavno sodišče Združenih narodov je v zgodovinski odločitvi potrdilo, da je čisto, zdravo in trajnostno okolje človekova pravica ter da bi neuspeh pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami lahko kršil mednarodno pravo. Sodišče je omenilo možnost, da bi lahko bili tisti, ki so utrpeli škodo zaradi podnebnih sprememb, upravičeni do odškodnine. Medtem ko je bila ta odločitev sprejeta, je Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) pripravljala predlog za razveljavitev ugotovitve iz leta 2009, da toplogredni plini iz fosilnih goriv ogrožajo zdravje ljudi, kar bi lahko pomembno oslabilo podnebne zaščite v ZDA.

Meddržavno sodišče Združenih narodov je v zgodovinski odločitvi potrdilo, da je čisto, zdravo in trajnostno okolje človekova pravica ter da bi neuspeh pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami lahko kršil mednarodno pravo. Hkrati je Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) pripravljala predlog za razveljavitev ugotovitve iz leta 2009, ki je toplogredne pline opredelila kot grožnjo zdravju ljudi, kar bi lahko ohromilo podnebne zaščite v ZDA. Nove študije so opozorile, da svet nima več veliko časa za preprečitev najhujših vplivov podnebnih sprememb, medtem ko se po svetu nadaljujejo ekstremni vremenski pojavi, kot so visoke temperature v Džibutiju in Etiopiji ter hud mraz v Argentini. Kljub temu se je globalno zanašanje na fosilna goriva stabiliziralo, medtem ko so obnovljivi viri energije v porastu, pri čemer Kitajska postaja ključni akter na tem področju.

Meddržavno sodišče Združenih narodov je podalo zgodovinsko mnenje o podnebnih spremembah, ki bi lahko postalo pravni mejnik za globalno ukrepanje proti podnebni krizi. Hkrati je Agencija Združenih držav za varovanje okolja (EPA) tiho pripravljala predlog za razveljavitev ugotovitve iz leta 2009, da toplogredni plini ogrožajo zdravje ljudi, kar bi lahko ohromilo podnebne zaščite v ZDA. Generalni sekretar ZN, Antonio Guterres, je poudaril, da so tržne sile ključne za obvladovanje podnebnih sprememb, s čimer je poudaril vlogo gospodarstva pri podnebnih ukrepih.

Zagonska podjetja so predstavila nove metode za pridobivanje izdelkov iz ogljika v fosilnih gorivih, kjer se molekule skrilavčnega plina razgradijo v vodik in ogljik, ne da bi se sproščal CO2. Hkrati pa so se pojavile kritike glede republikanskih politik, ki naj bi povečevale stroške podnebnih sprememb, ter zaskrbljenost glede okoljskih pravil v Braziliji pred podnebnim vrhom COP30, saj naj bi nov zakon olajšal pridobivanje okoljskih dovoljenj, kar bi lahko pospešilo onesnaževanje in krčenje gozdov. Opozorjeno je bilo tudi, da avtoritarni režimi nadzorujejo večino velikih podjetij za fosilna goriva, kar otežuje globalno podnebno sodelovanje.