Vandalizem na bolgarskem veleposlaništvu v Skopju zaostril odnose med državama

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Ukrajinske sile so ponoči izvedle obsežen napad z droni na južnorusko mesto Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje. Po navedbah guvernerja Aleksandra Guseva je bila v napadu ubita ženska, tri osebe pa so bile ranjene. Poškodovanih je bilo več kot deset večstanovanjskih objektov, šola in vladna poslopja. Gusev je dogodek označil za enega najsilovitejših napadov z brezpilotnimi letalniki na mesto od začetka ruske invazije, čeprav celoten obseg škode še ni povsem znan. Istočasno se razmere v Kijevu še naprej zaostrujejo, saj je več kot 1.000 stanovanjskih blokov še vedno brez elektrike in ogrevanja. Težave so posledica predhodnih uničujočih ruskih napadov na kritično energetsko infrastrukturo Ukrajine. Rusija je v zadnjem obdobju močno okrepila bombardiranje energetskega sistema, kar povzroča humanitarno krizo v ukrajinski prestolnici sredi zimskih razmer. Na bojišču so ruske sile po lastnih trditvah zabeležile nove ozemeljske pridobitve. Rusko obrambno ministrstvo poroča o zavzetju vasi v regiji Zaporožje, kar nakazuje na nadaljevanje ofenzive na južni fronti. Obe strani tako stopnjujeta napade z droni in raketami, kar še dodatno obremenjuje civilno prebivalstvo v obeh državah.