Evropa prehitela Združene države pri vojaški pomoči Ukrajini

NATO in Evropska unija se pridružujeta ameriški pobudi PURL, ki predvideva nakup ameriškega orožja za Ukrajino s strani evropskih držav članic Nata. Dokument iz leta 2020 pa razkriva, da se je Ukrajina strukturam Nata približevala že po protestih na Majdanu leta 2014, kar je za Kremelj predstavljalo grožnjo, tudi brez formalnega članstva v zavezništvu.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija pospešila osvajanja v Ukrajini in da bo vojaško napredovala, če Ukrajina in njeni zavezniki ne bodo sprejeli zahtev Kremlja v mirovnih pogajanjih. Zahodne trditve o ruski grožnji je označil za laži in nesmisel, evropske politike pa za 'prašiče'. Poudaril je, da si Rusija prizadeva doseči svoje ozemeljske cilje v Ukrajini tudi s silo.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.