Podpredsednika ZDA, JD Vancea, so izžvižgali v Washingtonu med srečanjem z vojaki Nacionalne garde

Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaški napad na Venezuelo, pri čemer so se pojavile navedbe o ugrabitvi tamkajšnjega predsednika. Dogodek predstavlja najnovejši primer v dolgem nizu ameriških vojaških posredovanj in podpore različnim režimom v Latinski Ameriki. Ameriška stran je v preteklosti že večkrat uporabila svojo vojaško moč za zaščito svojih geopolitičnih interesov v tej regiji, kar je pogosto vključevalo tudi neposredno odstranitev voditeljev suverenih držav. Najnovejši napad se umešča v zgodovinski okvir več kot pol ducata vojaških intervencij, ki so jih ZDA izvedle v Latinski Ameriki od konca hladne vojne. Trenutne razmere v Venezueli sprožajo vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in stopnji ameriškega vpliva na politične procese v sosednjih državah. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so tovrstne akcije v preteklosti sprožale dolgotrajne napetosti in politične krize, ki so oblikovale sodobno podobo južnoameriške celine.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike uničile strateško pristanišče v Venezueli, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale kriminalne združbe za tihotapljenje prepovedanih drog. Gre za prvi neposreden kopenski napad ameriške vojske na venezuelsko ozemlje v okviru nove kampanje proti mednarodni trgovini z narkotiki v Južni Ameriki. Priče so poročale o močni eksploziji v pristaniški infrastrukturi, kjer poteka natovarjanje plovil, o morebitnih žrtvah pa uradni viri za zdaj ne poročajo. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med državama in je bila izvedena po večtedenskih napovedih o možnih vojaških posredovanjih. Napad je neposredna posledica načrtov, ki so jih ameriške obveščevalne službe in vojska pripravljale zaradi domnevne vpletenosti venezuelskih struktur v trgovino z mamili. Čeprav se je venezuelski predsednik Nicolas Maduro v preteklosti skušal obrniti neposredno na Trumpa, da bi preprečil vojaško posredovanje, je Washington s tem dejanjem pokazal odločnost pri uporabi vojaške sile znotraj suverenih držav v regiji.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle neposredno vojaško posredovanje v Venezueli, kar predstavlja najobsežnejšo ameriško vojaško akcijo v Latinski Ameriki po invaziji na Panamo leta 1989. Med operacijo so ameriške sile v prestolnici Caracas in okoliških regijah napadle strateške vojaške ter civilne cilje, vključno z vojaškim kompleksom Fort Tiuna. Ključni cilj operacije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, ki so ju po pridržanju prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Dogodek je sprožil val ostrih mednarodnih odzivov in obsodb. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta poteza administracije Donalda Trumpa Washington pahnila v dolgotrajno krizo oziroma v novo politično in vojaško »močvirje«. Predstavniki palestinsko-latinskoameriške zveze (OPAL) so dejanje označili za »banditizem« in opozorili na nevarno prakso, kjer ZDA obravnavajo svet kot svoje lastno dvorišče. Venezuelske oblasti kljub aretaciji vztrajajo, da Maduro ostaja legitimni predsednik države, in zahtevajo dokaze o njegovem zdravstvenem stanju.