Avstralska senatorka s skrajne desnice s burko v parlamentu protestirala proti njeni prepovedi
Objavljeno: 24. 11. 2025 13:57
V avstralskem parlamentu je skrajno desna senatorka Pauline Hanson povzročila razburjenje, ko se je pojavila v burki, s čimer je želela opozoriti na nujnost prepovedi tega muslimanskega oblačila. Njena poteza je sprožila ostre odzive kolegov in obtožbe o rasizmu. Seja je bila prekinjena, ko je Hansonova zavrnila odstranitev burke. Muslimanska senatorka iz vrst Zelenih, Mehreen Faruqi, je izrazila ogorčenje nad dejanjem.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek se je zgodil v Avstraliji in neposredno ne vpliva na življenje v Sloveniji, vendar odpira vprašanja o političnih protestih in družbenih vprašanjih, ki so lahko relevantna tudi za slovensko družbo.
V Grčiji je bil hegumen samostana Megalou Spilaiou aretiran zaradi prodaje cerkvenih ikon in verskih knjig, pri čemer naj bi posloval tudi na Cipru. Sočasno se je modni svet poslovil od legendarnega oblikovalca Giorgia Armanija, čigar pogreb je potekal v ožjem krogu.
V albanskem parlamentu so se poslanci opozicije spopadli s policijo in varnostniki med zasedanjem, na katerem so glasovali o izbiri novega albanskega varuha človekovih pravic. Do spopadov je prišlo zaradi več tednov trajajočih napetosti in obtožb o korupciji zoper namestnico premierja Edija Rame, Belindo Balluku, in druge uradnike.
Donald Trump je napovedal, da bi njegova administracija podprla izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega jedrskega sporazuma. Prav tako je dejal, da »zelo resno« razmišlja o prodaji letal F-35 Turčiji. Poleg tega se je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom znašel v preizkušnji njegov mirovni načrt za Ukrajino.
V Tirani so izbruhnili protesti proti albanski vladi, med katerimi so protestniki z molotovkami napadli poslopje, kjer ima pisarne premier Edi Rama. Do stopnjevanja političnih napetosti je prišlo po tem, ko je tožilstvo zaradi korupcije obtožilo podpredsednico vlade Belindo Balluku in zahtevalo ukinitev njene imunitete. Obtožena je zlorabe javnih sredstev v korist določenih podjetij pri velikih infrastrukturnih projektih.
V Združenih državah Amerike se pripravljajo na morebitno mobilizacijo pripadnikov Nacionalne garde v Louisiani za pomoč pri vzdrževanju reda. Medtem je odločitev sodišča o izpustitvi neonacista Nikosa Mihaloljakosa, obsojenega za umor Pavlosa Fisasa, sprožila ogorčenje. Vzporedno pa se zaostrujejo napetosti v vzhodni Evropi, saj je NATO aktiviral svoje sile zaradi prisotnosti ukrajinskih brezpilotnih letal, kar povečuje strah pred širitvijo konflikta.
Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem.
Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.
Dogodek se je zgodil v Avstraliji in neposredno ne vpliva na življenje v Sloveniji, vendar odpira vprašanja o političnih protestih in družbenih vprašanjih, ki so lahko relevantna tudi za slovensko družbo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.