V Madridu v 86. letu starosti umrl Philippe Junot, prvi mož monaške princese Caroline

Ameriški režiser Richard Linklater je posnel film z naslovom Nouvelle Vague, v katerem rekonstruira nastajanje prelomne mojstrovine Jeana-Luca Godarda Do zadnjega diha (À bout de souffle) iz leta 1960. Film deluje kot igrana uprizoritev snemanja, ki je za vselej spremenilo svetovno kinematografijo, pri čemer Linklater Godarda ne prikazuje le kot ekscentričnega genija, temveč kot ranljivega in negotovega mladega ustvarjalca, ki se je takrat šele spopadal z začetnimi izzivi svoje kariere. Zgodba se osredotoča na avgust leta 1959, ko je takrat 29-letni Godard kljub omejenim sredstvom in dvomom okolice kršil vsa uveljavljena filmska pravila. Linklater, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih režiserjev, je poudaril, da brez Godardovega vpliva njegovi lastni filmi ne bi obstajali. S svojo novo stvaritvijo je želel ujeti duh francoskega novega vala in prikazati čudežni trenutek, ko se je porodila sodobna filmska govorica. Film Nouvelle Vague se odlikuje po spoštljivem in naklonjenem odnosu do tematike, kar ga ločuje od nekaterih prejšnjih biografskih uprizoritev Godardovega življenja. Linklater je med raziskovanjem gradiva za film podrobno preučil vsak kader in snemalni načrt izvirnika, da bi gledalcem ponudil avtentičen vpogled v zakulisje snemanja v Parizu, kjer sta blestela Jean-Paul Belmondo in Jean Seberg.

Španska glasbenica Natalia Lacunza je z izdajo svojega drugega albuma N2STAL5IA, ki vključuje 14 skladb, utrdila svoj status generacijske ikone. Glasbenica iz Pamplone v novih delih odkrito spregovori o osebnih temah, kot sta strah pred izgubo in proces samoodkrivanja po težkih življenjskih preizkušnjah. Njen prihajajoči koncert v Madridu, ki bo 12. februarja, je že v celoti razprodan, kar potrjuje njen izjemen vpliv na generacijo Z. Ob koncu božično-novoletnih praznikov v Španiji prevladuje razpoloženje vračanja v vsakdan, ki ga zaznamujejo pospravljanje jaslic in praznične okrasitve. Medijsko poročanje izpostavlja prehod iz obdobja vsiljene potrošnje in množičnih druženj v bolj introspektivno obdobje. Praznično vzdušje, ki temelji na tradiciji in iluzijah, se umika realnosti, hkrati pa se v javnosti pojavljajo razmišljanja o pomenu literarnih nagrad in tradicijah, kot so zapečatene ovojnice (plica), ki v španski kulturi simbolizirajo literarno skrivnostnost in pričakovanje. Sinteza kulturnega dogajanja kaže na preplet sodobne popularne glasbe in globoko zakoreninjenih ljudskih običajev. Medtem ko Lacunza skozi glasbo obravnava sodobne eksistencialne stiske, širša družba prehaja skozi ciklični proces zaključka praznovanj, ki so letos minila v znamenju nasprotij med javnim bliščem in osebno osamljenostjo.

Pisateljica Madeleine Gray, ki je s svojim prvencem osvojila srca osebnosti kot sta Nigella Lawson in Gillian Anderson, se vrača na knjižno sceno. Po velikem uspehu debitantskega romana se avtorica loteva pisanja nove knjige, ki bo, upajo njeni oboževalci, prav tako izjemna.