V 27 državah članicah Evropske unije ter v Norveški in Švici se je število prošenj za azil v preteklem letu zmanjšalo za približno 20 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Po predhodnih podatkih so organi od začetka januarja do sredine decembra lani zabeležili skupno 780.200 vlog. Podatki kažejo na opazen trend upadanja migracijskega pritiska, kar odpira vprašanja o vzrokih za manjšo privlačnost Evrope med prosilci za azil.
Največji delež prosilcev še vedno prihaja iz kriznih območij, vendar so države članice kljub zmanjšanju skupnega števila še naprej pozorne na migracijsko politiko. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da so ti podatki ključni za razumevanje trenutnih demografskih in varnostnih premikov znotraj schengenskega območja in širše evropske regije.
Analitiki poudarjajo, da bi lahko na statistiko vplivali strožji nadzori na mejah in spremenjene migracijske poti. Čeprav se je število uradnih vlog zmanjšalo, vprašanje dolgoročne integracije in upravljanja meja ostaja ena izmed prednostnih nalog evropskih institucij in posameznih vlad v letu 2024.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Podatki o migracijskih trendih v EU so neposredno relevantni za Slovenijo, ki leži na balkanski migracijski poti. Zmanjšanje števila prošenj na ravni celotne unije lahko pomeni manjši pritisk na slovenske azilne domove in varnostne organe.
Slovenija kot članica schengenskega območja aktivno sodeluje pri oblikovanju skupne evropske migracijske politike, zato ti statistični premiki vplivajo na nacionalne ukrepe pri nadzoru mej in notranjo varnost države.
