V Kitajski postala priljubljena aplikacija za preverjanje stanja osamljenih posameznikov

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v odziv na zaostrene odnose z Japonsko uvedlo nove omejevalne ukrepe, ki vključujejo prepoved izvoza blaga z dvojno rabo in sprožitev protidampinške preiskave glede kemikalije diklorosilan. Peking je prepovedal izvoz strateško pomembnih redkih zemelj in tehnologij, ki bi se lahko uporabljale v vojaške namene, kar naj bi po ocenah Bloomberg prizadelo več kot 40 odstotkov kitajskega izvoza na Japonsko. Ukrepi so neposreden odziv na lanske izjave japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem vojaškem posredovanju Japonske v primeru kitajskega napada na Tajvan. Dodatno zaostritev predstavlja uvedba preiskave uvoza diklorosilana, ključnega plina v proizvodnji polprevodnikov. Kitajske oblasti trdijo, da se je cena uvožene kemikalije iz Japonske med letoma 2022 in 2024 znižala za 31 odstotkov, kar naj bi škodovalo domači industriji. Japonska stran je omejitve označila za popolnoma nesprejemljive, medtem ko so se napetosti še povečale po nedavnem obisku japonskega poslanca Hei Sekija na Tajvanu, kjer je otok označil za neodvisno državo. Posledice kitajskih ukrepov se že širijo po regiji, saj je Južna Koreja napovedala zmanjšanje odvisnosti od japonskih materialov, ki so podvrženi kitajskim omejitvam. Seul namerava preventivno preveriti možnosti za zamenjavo uvoznih komponent v sektorjih polprevodnikov, baterij in avtomobilske industrije, da bi minimiziral negativne vplive na svoje dobavne verige. Gospodarski spor med Tokiem in Pekingom tako neposredno vpliva na globalno proizvodnjo elektronike in vojaške opreme.

Kitajska je v petek znatno poostrila gospodarske ukrepe proti Japonski z blokado dobave redkih zemelj in materialov za magnete, kar je povzročilo preplah v globalnih dobavnih verigah. Peking se je za ta korak odločil po stopnjevanju napetosti, ki so se začele novembra lani, ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost vojaške obrambe Tajvana v primeru kitajske invazije. Ukrepi neposredno ogrožajo japonsko proizvodnjo polprevodnikov, elektronike, avtomobilski sektor ter obrambno in letalsko industrijo, hkrati pa vplivajo na vrednost jena, ki je na mednarodnih trgih oslabel. Poleg omejitev izvoza kritičnih surovin je Kitajska sprožila tudi protidampinško preiskavo o uvozu diklorosilana z Japonske, kemikalije, ki je ključna za proizvodnjo čipov. Kitajski veleposlanik v Tokiu je zavrnil dialog, uradni Peking pa preko državnih medijev Japonsko obtožuje ponovnega militarizma in jo svari pred ponavljanjem zgodovinskih napak. Diplomatski spor se je tako razširil z začetnih omejitev v turizmu in kulturi na strateško gospodarsko blokado, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za tehnološki razvoj v celotni regiji. Japonska stran poroča o zamudah pri pošiljkah kitajskim dobaviteljem, kar dodatno hromi medsebojno trgovino. Medtem ko Peking utrjuje odnose z Južno Korejo, se odnosi s Tokiem še naprej ohlajajo, saj japonska vlada kljub kitajskim zahtevam ni podala uradnega opravičila ali umaknila izjav glede varnosti Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bo Kitajska verjetno še naprej uporabljala svoj monopol nad redkimi zemljami kot vzvod za politični pritisk na sosednjo državo.

Pekingško podjetje Zhipu AI, znano tudi pod imenom Knowledge Atlas Technology, je predstavilo nov odprtokodni večmodalni model umetne inteligence GLM-Image, ki je bil v celoti razvit na strojni opremi kitajskega proizvajalca Huawei. Gre za prvi večji model za generiranje slik, ki je celoten cikel učenja zaključil brez uporabe ameriških grafičnih procesorjev (GPU), kar predstavlja pomemben mejnik v prizadevanjih Kitajske za tehnološko neodvisnost od zahodnih podjetij, kot je Nvidia. Model, ki uporablja hibridno arhitekturo avtoregresivne difuzije, naj bi po navedbah razvijalcev zagotavljal boljšo natančnost besedila in prostorski nadzor. Podjetje, ki je nedavno izvedlo prvo javno ponudbo delnic (IPO) na borzi v Hongkongu in zbralo približno 558 milijonov dolarjev, je model GLM-Image učilo na strežnikih Huawei Ascend Atlas 800T A2 z uporabo ogrodja MindSpore. Čeprav prvi testi kažejo, da so estetski rezultati dobri, a ne nujno vrhunski po trenutnih svetovnih standardih, dosežek dokazuje izvedljivost razvoja zahtevnih modelov na domačih kitajskih komponentah. To neposredno spodkopava prevladujoč položaj ameriških polprevodnikov, na katere je Washington uvedel stroge izvozne omejitve. Vzporedno s tem tehnološkim prebojem je kitajska provinca Zhejiang, kjer imata sedež gigant Alibaba in podjetje Unitree, napovedala ambiciozen petletni načrt za razvoj lastnih čipov v tehnologiji od 3 do 7 nanometrov. Provinca se s tem pridružuje Šanghaju in Šendženu v nacionalni strategiji Kitajske za razvoj avtohtonih tehnologij in opreme za izdelavo polprevodnikov. Cilj teh prizadevanj je zmanjšati ranljivost kitajskega tehnološkega sektorja pred stopnjevanjem trgovinskih in tehnoloških napetosti z Združenimi državami Amerike.