Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju stopnjevala pritiske na ključne neodvisne institucije, vključno z zvezno centralno banko (Federal Reserve), znanstvenimi organizacijami in agencijo za priseljevanje (ICE). Predsednik Trump je javno in vztrajno kritiziral guvernerja centralne banke Jeroma Powella, pri čemer so se pojavila nesoglasja glede stroškov prenove stavbe centralne banke in same neodvisnosti monetarne politike. Kljub dolgoletni tradiciji, po kateri so se predsedniki vzdržali vmešavanja v delo banke Fed, Trumpova administracija v letu 2026 napoveduje še intenzivnejše ukrepe, ki bi lahko spodkopali njeno avtonomijo.
Istočasno se ameriški izobraževalni in znanstveni sektor spopadata z načrtovanimi znižanji povračil stroškov za raziskave. Čeprav so znanstveniki opozarjali na morebitno uničenje univerzitetne infrastrukture, so pravni izzivi za zdaj zamrznili izvajanje teh politik. Na področju priseljevanja pa se agencija ICE sooča z logističnim izzivom; kljub ogromnemu povečanju sredstev za zaposlovanje v okviru zakona "One Big Beautiful Bill Act", strokovnjaki opozarjajo, da bo financiranje za tisoče novih uslužbencev pošlo do oktobra 2029. Agencija je sprožila agresivno kampanjo zaposlovanja, usmerjeno v podpornike pravice do nošenja orožja in vojaške navdušence, kar v javnosti sproža dodatne polemike o politizaciji represivnih organov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v ZDA ima pomemben vpliv na svetovno gospodarstvo in varnostno politiko, kar neposredno zadeva tudi Slovenijo. Morebitno spodkopavanje neodvisnosti ameriške centralne banke (Fed) bi lahko povzročilo nestanovitnost na finančnih trgih, kar bi vplivalo na obrestne mere in vrednost evra, s tem pa na slovenski izvoz in stroške zadolževanja države.
Poleg tega krčenje sredstev za znanstvene raziskave v ZDA vpliva na globalni tehnološki razvoj in sodelovanje med slovenskimi ter ameriškimi akademskimi institucijami. Ker so ZDA ključna slovenska zaveznica v Natu, so vprašanja notranje stabilnosti in financiranja varnostnih organov (ICE) pomembna za razumevanje širše geopolitične stabilnosti.
