Britanska vlada na rekordni dražbi zagotovila 8,4 gigavata vetrne energije na morju

Britanska vlada je v zadnjem krogu dražbe za razliko v ceni (CfD) podelila pogodbe za rekordnih 8,4 gigavata (GW) zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju. Gre za največje posamično javno naročilo vetrne energije v britanski in evropski zgodovini, ki naj bi po navedbah Londona državo trdno postavilo na pot do uresničitve misije o čisti energiji do leta 2030. Pridobljeni projekti bodo proizvedli dovolj električne energije za napajanje približno 12 milijonov britanskih gospodinjstev. Rezultati sedmega kroga dražbe so presegli prejšnje rekorde in so ključni za strategijo Združenega kraljestva pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv. Po neuspehu preteklega leta, ko v določeni kategoriji ni bilo oddanih ponudb, so novi pogoji dražbe privabili številne investitorje, kar potrjuje obnovljeno zaupanje v trg obnovljivih virov energije. Vlada poudarja, da bodo ti projekti znatno prispevali k energetski neodvisnosti in znižanju stroškov za potrošnike v prihodnosti. Strokovnjaki izpostavljajo, da uspeh dražbe kaže na odpornost sektorja kljub naraščajočim stroškom materialov in logistike, s katerimi se panoga spopada v zadnjem obdobju. Nova zmogljivost bo dopolnila že obstoječo infrastrukturo in utrdila položaj Združenega kraljestva kot enega izmed vodilnih svetovnih akterjev na področju vetrne energije na morju.

V luči naraščajočih podnebnih tveganj je soustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates v svojem letnem pismu poudaril, da tržne sile same ne bodo zadostovale za preprečitev podnebne katastrofe. Gates opozarja, da so vladne politike v bogatih državah ključne za spodbujanje inovacij, zlasti v težko razgradljivih sektorjih, kot sta letalstvo in težka industrija. Čeprav ostaja optimist, opozarja na nujnost zmanjšanja stroškov zelenih tehnologij, da bi te postale dostopne na globalni ravni, hkrati pa izpostavlja povezavo med podnebno krizo, revščino in javnim zdravjem. Sočasno se v mednarodni javnosti krepi razprava o geoinženiringu kot orodju za hlajenje planeta. Strokovnjaki, med njimi Craig Segall, opozarjajo, da so ljudje planet že nenadzorovano »geoinženirali« z izpusti toplogrednih plinov, zato bi bilo zavračanje raziskav o namernih tehnoloških posegih, kot je odbijanje sončne svetlobe, lahko usodno. Razprava je dobila nov zagon po poskusih zakonodajnih prepovedi tovrstnih raziskav v Združenih državah Amerike, kar nekateri označujejo za strateško napako, ki bi nam lahko odvzela dragocen čas pri energetskem prehodu. Na svetovni ravni so bili sprejeti tudi kazalniki iz Belema, ki prvič omogočajo enoten nadzor nad uspešnostjo prilagajanja na podnebne vplive. To je posebej pomembno za regije, kot je Afrika, ki so najbolj ranljive. Medtem ko svet išče nove rešitve, se narava odziva z ekstremnimi pojavi, od uničujočih požarov v Avstraliji do tornadov v ZDA in hudih neviht v Združenem kraljestvu, kar potrjuje nujnost takojšnjega in usklajenega ukrepanja.

Ameriško ministrstvo za energetiko je uradno dodelilo 2,7 milijarde dolarjev vreden paket pogodb za domače bogatenje urana, kar je povzročilo strmo rast delnic podjetja Centrus Energy. Sredstva so namenjena celotnemu spektru bogatenja, od nizko obogatenega urana (LEU) za obstoječe jedrske reaktorje do visoko obogatenega urana (HALEU) za napredne reaktorske zasnove. Podjetje Centrus Energy je prejelo približno 900 milijonov dolarjev za širitev svojih zmogljivosti, kar je del širših prizadevanj administracije za okrepitev domačega energetskega sektorja in zmanjšanje odvisnosti od tujih virov. Vzporedno s tem je energetski velikan Vistra Corp. napovedal prevzem podjetja Cogentrix Energy za 4,7 milijarde dolarjev, s čimer bo pridobil deset sodobnih elektrarn na zemeljski plin s skupno zmogljivostjo 5.500 MW. Prevzem vključuje objekte v ključnih regijah, kot sta New England in Teksas, kar utrjuje položaj podjetja na ameriškem trgu električne energije. Analize medtem zavračajo trditve, da so podatkovni centri za umetno inteligenco glavni krivec za rast cen električne energije. Podatki kažejo, da so se cene najbolj zvišale v zveznih državah s strogo politiko zelenega prehoda, kot so Kalifornija, Massachusetts in New York, medtem ko je bila rast v državah z največ podatkovnimi centri, kot sta Virginija in Teksas, nižja od stopnje inflacije.