Španski sodnik preiskuje Santos Cerdána zaradi lažne izpovedi v senatu

Leire Díez, nekdanja članica PSOE, je na zaslišanju v senatu zanikala kakršnokoli politično povezavo s Santosom Cerdánom in zatrdila, da je novinarka in ne 'vodovodar'. Povedala je, da ima dva milijona dokumentov in deset tisoč posnetkov o 'kanalizaciji države' in trdi, da ima dokaze o novinarjih, ki so objavljali lažne informacije. Zatrdila je, da so njene preiskave delo za pravno državo, senator socialistov pa jo obravnava kot žrtev PP.

V Španiji potekajo preiskave v zvezi z različnimi obtožbami. Sodnica preiskuje nekdanjega predsednika Nacionalnega sodišča zaradi domnevnega razkritja informacij v zvezi z oprostilno sodbo za Josepa Trapera. Poleg tega je sodnik Leopold Puente uvedel ločeno preiskavo glede dodeljevanja javnih del, ki vključuje Santosa Cerdána in nekdanjega ministra Joséja Luisa Ábalosa. Cerdán se pritožuje na pripor in trdi, da temelji na "ensovanju" preiskovalcev. Puente tudi intenzivno preiskuje domnevne nepravilnosti pri pogodbah za maske, ki vključujejo Ábalosa, Kolda Garcío in Víctorja de Aldamo.

Špansko vrhovno tožilstvo je na vrhovno sodišče vložilo zahtevo za razveljavitev obsodbe nekdanjega generalnega državnega tožilca Álvara Garcíe Ortiza, ki je bil obsojen zaradi izdaje uradne tajnosti. Namestnica vrhovnega tožilca María de los Ángeles Sánchez Conde v zahtevi trdi, da je sodišče v postopku kršilo pravico do obrambe, domnevo nedolžnosti in načelo zakonitosti. García Ortiz je bil predhodno obsojen na denarno kazen v višini 7200 evrov in dvoletno prepoved opravljanja funkcije, ker naj bi razkril zaupne podatke o davčnem postopku Alberta Gonzáleza Amadorja, partnerja predsednice madridske regionalne vlade Isabel Díaz Ayuso. Tožilstvo v svojem argumentu izpostavlja, da je sodišče samovoljno razdelilo dejstva in ustvarilo novo obliko kaznivega dejanja, ne da bi obtožencu omogočilo ustrezen odgovor na te trditve. Poleg tega naj bi sodniki prezrli izpovedbe številnih prič obrambe in izbirali le tiste dokaze, ki so potrjevali obtožbo. Vzporedno s tem primerom je vrhovno sodišče v ločeni sodbi opozorilo na potrebo po večji previdnosti pri obravnavi prijav nasilja na podlagi spola, potem ko so oprostili moškega, ki je bil leta 2016 obsojen na podlagi lažnih obtožb in samopoškodb domnevne žrtve. Sodišče je ob tem poudarilo, da obsodbe ne smejo temeljiti zgolj na pričanju domnevne žrtve brez dodatnih objektivnih dokazov.