Satoshi zmagal na moldavskem izboru za Pesem Evrovizije 2026, Paula Seling pod plazom kritik

Ministrstvo za zunanje zadeve Ruske federacije je v petek, 16. januarja 2026, izdalo uradno opozorilo svojim državljanom, naj se izogibajo potovanjem v Republiko Moldavijo. Moskva trdi, da so ruski državljani na moldavskih mejah podvrženi neutemeljeni diskriminaciji, nadlegovanju in neustreznemu ravnanju. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva so bili nekateri potniki na letališču zadržani tudi do dva dni, kar naj bi kazalo na sistematičen pritisk moldavskih oblasti. Moldavsko ministrstvo za zunanje zadeve se je na obtožbe odzvalo s tiskovnim sporočilom, v katerem je očitke Moskve odločno zavrnilo. Moldavske oblasti so poudarile, da je država varna za vse obiskovalce in da ne obstajajo nobena varnostna tveganja, ki bi upravičevala tovrstna opozorila. Trditve Rusije so označili za poskus napačnega predstavljanja dejanskega stanja v državi in za širjenje neresnic. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko se Moldavija sooča s pritiski zaradi svoje proevropske usmeritve. Ruska stran vztraja pri svojih opozorilih in priporoča previdnost, medtem ko Kišinjev zagotavlja, da so postopki na mejah v skladu z mednarodnimi standardi in varnostnimi protokoli, ki veljajo za vse tuje državljane brez izjem.

Rusko sodišče je moldavskega voznika z romunskim državljanstvom obsodilo na 11 let zapora zaradi »pomoči sovražniku«, kar predstavlja prvo znano obsodbo po tem členu kazenskega zakonika. Novo kaznivo dejanje je bilo v rusko zakonodajo uvedeno konec leta 2024, obsodba pa temelji na domnevnih dejanjih, ki naj bi koristila nasprotnikom Ruske federacije. O primeru so v četrtek prvič poročali neodvisni ruski mediji, povzela pa ga je tiskovna agencija EFE. Identiteta moškega ostaja uradno nerazkrita, znano je le, da gre za voznika, ki ima poleg moldavskega tudi državljanstvo Romunije, države članice Evropske unije. Obsodba na visoko zaporno kazen po novem zakonu sproža skrbi glede nadaljnjega zaostrovanja represije v Rusiji in pravne varnosti tujih državljanov, ki se nahajajo na ruskem ozemlju. Tožilstvo je moškega bremenilo dejanj, ki so bila opredeljena kot neposredna podpora sovražnim silam v času vojaškega konflikta. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta precedens služil kot orodje za ustrahovanje vseh tistih, ki ne sledijo uradni politiki Kremlja ali vzdržujejo stike z zahodnimi državami. Romunija in Moldavija uradno še nista podali obsežnejših komentarjev na sodbo, vendar primer povečuje napetosti med Moskvo in državami vzhodne Evrope, ki podpirajo Ukrajino.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je v pogovoru za britanski podkast The Rest Is Politics prvič jasno izrazila svojo osebno podporo združitvi z Romunijo. Izjavila je, da bi na morebitnem referendumu o tem vprašanju glasovala za združitev obeh držav. Kljub tej izjavi je predsednica poudarila, da trenutna uradna politika Kišinjeva ostaja osredotočena na realističen cilj vstopa v Evropsko unijo kot samostojne države. Intervju, ki so ga posneli v predsedniški palači v Kišinjevu, je sprožil precejšnje zanimanje v regiji, saj vprašanje združitve z Romunijo ostaja ena najbolj občutljivih tem v moldavski politiki. Sandu je pojasnila, da bi bila takšna odločitev odvisna izključno od volje ljudstva, izražene na referendumu, hkrati pa je opozorila na zapletene geopolitične razmere v soseščini, zlasti v kontekstu varnostnih izzivov. Analitiki opozarjajo, da izjava predsednice odraža tesno kulturno in zgodovinsko povezanost obeh narodov, vendar pa pot do dejanske združitve ostaja polna političnih in ustavnih ovir. Poudarek na članstvu v EU po mnenju Sandujeve predstavlja najhitrejšo pot do stabilnosti in gospodarskega napredka, ki bi Moldavijo približal evropskim standardom in posredno tudi Romuniji.