Zelenski naročil novemu obrambnemu ministru korenito prenovo procesa mobilizacije

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vrhovni radi predložil zakonska predloga za ponovno podaljšanje vojnega stanja in splošne mobilizacije v državi. Predlog predvideva podaljšanje obeh ukrepov za obdobje 90 dni, kar bi omogočilo nadaljevanje obrambnih operacij v kontekstu trajajoče ruske agresije. To bo že večkratno zaporedno podaljšanje izrednih ukrepov od začetka invazije polnega obsega februarja 2022. Postopek v parlamentu velja za formalnost, saj poslanci običajno hitro potrdijo predsednikove predloge, ki zagotavljajo pravni okvir za delovanje oboroženih sil in omejevanje določenih državljanskih pravic v času vojne. Ukrepa bosta v primeru potrditve veljala še tri mesece, kar pomeni, da bo Ukrajina v stanju polne bojne pripravljenosti ostala tudi skozi celotno prihajajoče obdobje. To vključuje prepoved zapuščanja države za večino moških, starih med 18 in 60 let, ter možnost hitrega vpoklica rezervistov v vojaške enote.

Ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal in minister za digitalno preobrazbo Mihajlo Fedorov sta Verhovni radi predložila svoji odstopni izjavi. Predsednik parlamenta Ruslan Stefančuk je potrdil prejem dokumentov in napovedal, da bo zakonodajno telo o njih razpravljalo v najkrajšem možnem času. Odločitev o odstopu sledi predlogu predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi obema ministroma namenil nove visoke položaje v okviru napovedane osvežitve vladne ekipe. Denis Šmihal je funkcijo obrambnega ministra opravljal od julija 2025, pred tem pa je več kot pet let vodil ukrajinsko vlado kot premier. Mihajlo Fedorov, ki velja za enega ključnih akterjev pri tehnološki modernizaciji države in vojske, je hkrati zasedal položaj podpredsednika vlade. Premiki v vladnem kabinetu so del širše strategije predsednika Zelenskega za prilagoditev državnega aparata trenutnim varnostnim izzivom. Čeprav so odstopi formalni korak k prevzemu novih dolžnosti, poteza nakazuje na pomembno prerazporeditev moči znotraj ožjega kroga ukrajinskega vodstva. Imena njunih naslednikov in natančni novi položaji odstopajočih ministrov bodo po pričakovanjih objavljeni takoj po parlamentarni potrditvi odstopov. Proces poteka v času, ko Ukrajina spopada z zahtevnimi razmerami na fronti in potrebuje stabilno vodenje obrambnega sektorja.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.