Nemci izgubljajo potrpljenje z vlado Friedricha Merza

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k pogumu in samozavesti pri spopadanju z globalnimi izzivi. Poudaril je, da Nemčija ni zgolj opazovalka ali "igrača v rokah velikih sil", temveč država, ki je sposobna lastnih odločitev in obvladovanja kriz. V luči negotovih mednarodnih razmer, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini, grožnje iz Rusije ter zaostreni odnosi z Združenimi državami Amerike, je Merz zagotovil, da Nemčija ostaja varna država, hkrati pa je pozval h krepitvi evropske obrambne sposobnosti. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj je kancler stopil v bran nedavno sprejetim pokojninskim reformam in napovedal nadaljnje strukturne spremembe v gospodarstvu ter socialnem sistemu. Po njegovih besedah so te reforme nujne za dolgoročno stabilnost in blaginjo države. Merz je izrazil prepričanje, da leto 2026 za Nemčijo in celotno Evropo predstavlja priložnost za nov začetek, ki bo temeljil na miru in svobodi, državljane pa je pozval, naj ne sledijo tistim, ki v družbi sejejo strah.

Nedavne izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel o minskih sporazumih in odnosih z Rusijo so sprožile val kritik. Po mnenju ameriškega medija Responsible Statecraft te izjave razkrivajo licemerno stališče Zahoda do Rusije. Medtem ko nekateri vzhodnoevropski politiki, zlasti iz baltskih držav, menijo, da je ravno Merklova s svojo diplomacijo prispevala k začetku rusko-ukrajinskega konflikta.

Angela Merkel je med branjem svoje avtobiografije v Bonnu posredno kritizirala izjave Friedricha Merza o "podobi mesta". Čeprav se je izogibala neposrednim komentarjem o aktualnih političnih temah, je pozvala k "meri in sredini" v razpravi o migracijski politiki in spomnila na begunsko krizo leta 2015.