Mjanmarska hunta odpravila izredne razmere pred volitvami, ki jih opozicija bojkotira

V Mjanmaru in Gvineji sta se v začetku januarja 2026 odvila pomembna volilna procesa, ki sta potekala v senci preteklih vojaških udarov in trajajočih notranjih napetosti. V Mjanmaru je stranka Zveza za solidarnost in razvoj (USDP), ki uživa podporo vladajoče vojske, razglasila prepričljivo vodstvo po prvi fazi splošnih volitev, čeprav uradna državna komisija zmagovalcev še ni potrdila. Glasovanje v Mjanmaru je zaradi oboroženih spopadov razdeljeno v tri faze; v prvem krogu je stranka po neuradnih podatkih osvojila 88 od 102 sedežev v spodnjem domu parlamenta, medtem ko 65 občin zaradi varnostnih razmer sploh ne sodeluje. Istočasno so v Gvineji potekale prve predsedniške volitve po vojaškem prevzemu oblasti leta 2021. Opazovalna misija Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) je volilni proces ocenila kot miren, urejen in profesionalen. Na volitvah je sodelovalo približno 6,7 milijona volivcev, ki so izbirali predsednika s sedemletnim mandatom. Glavni favorit ostaja vodja hunte, general Mamadi Doumbouya, ki se je kljub prejšnjim obljubam o umiku odločil kandidirati, kar je sprožilo številne politične razprave v državi. Dokončni izidi obeh volilnih procesov naj bi bili znani konec januarja.

Kljub mednarodnim kritikam in domačemu bojkotu vojaških volitev v Mjanmaru, je Kitajska izrazila močno podporo. Mednarodni opazovalci zavračajo volitve, ki naj bi legitimirale vojaško vladavino po državnem udaru leta 2021, ki je sprožil državljansko vojno. Posredovanje Pekinga pa je zagotovilo premirja in umike uporniških skupin, kar krepi položaj hunte.

Politične stranke v Mjanmaru, ki ga vodi vojska, so začele svoje volilne kampanje dva meseca pred načrtovanimi državnimi volitvami. Te volitve mnogi vidijo kot poskus legitimizacije vojaškega prevzema oblasti leta 2021, čeprav državljanska vojna onemogoča glasovanje na mnogih območjih.