Združene države Amerike in Tajvan blizu zgodovinskemu trgovinskemu dogovoru

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Vodilna tajvanska podjetja, vključno s finančnim velikanom Cathay Financial Holding ter telekomunikacijskimi operaterji Chunghwa Telecom in Far EasTone, so v letu 2025 dosegla zgodovinsko visoke poslovne izide. Cathay Financial Holding je leto zaključil s čistim dobičkom v višini 1.253,9 milijarde tajvanskih dolarjev, kar predstavlja drugi najboljši rezultat v zgodovini podjetja, kljub decembrskim prilagoditvam v rezervacijah za devizna nihanja. Uspeh so poganjali predvsem močan izvoz in tehnološki razcvet na otoku. Telekomunikacijski sektor je prav tako beležil izjemno rast. Podjetje Chunghwa Telecom je s prihodki v višini 236,1 milijarde tajvanskih dolarjev doseglo najvišjo raven v zadnjih osmih letih in že peto leto zapored ohranilo vodilni položaj po dobičku na delnico (EPS), ki je znašal 4,99 dolarja. Podobno je podjetje Far EasTone z doseženim EPS v višini 3,81 dolarja postavilo nov zgodovinski rekord, k čemur so prispevali stabilna migracija uporabnikov na omrežja 5G in povečana prodaja mobilnih naprav. Močna gospodarska rast, ki je v letu 2025 znašala 7,3 odstotka, se je odrazila tudi na nepremičninskem trgu. Skupna vrednost transakcij s poslovnimi nepremičninami je dosegla 167,5 milijarde tajvanskih dolarjev, kar je drugi najvišji znesek v zgodovini. Analitiki pripisujejo te rezultate izjemni moči tehnološkega sektorja in splošni širitvi industrijskih kapacitet, kar je indeks tajvanske borze ob koncu leta približalo meji 30.000 točk.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se bo ta teden sestal s predstavniki Danske in grenlandske vlade, da bi razpravljali o prihodnosti tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Srečanje poteka v senci ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je poudaril, da Združene države Amerike morajo pridobiti Grenlandijo v svojo last in ne zgolj v najem. Trump svoje zahteve utemeljuje z varnostnimi interesi, saj trdi, da bi otok brez ameriške prisotnosti lahko zasedli Rusija ali Kitajska, kar bi neposredno ogrozilo varnost zveze Nato. Lokalno prebivalstvo Grenlandije se na ameriške težnje odziva z močnim odporom in nelagodjem. Poročila navajajo, da prebivalci morebitni prevzem s strani Združenih držav Amerike dojemajo kot grožnjo svoji avtonomiji, nekateri pa so Trumpove ambicije opisali celo kot srhljive. Kljub njihovemu nasprotovanju Washington vztraja, da je Grenlandija zaradi svoje lege ključna za nadzor nad Arktiko, kjer se konkurenca med svetovnimi velesilami vse bolj zaostruje. Danska vlada je v preteklosti že zavrnila možnost prodaje otoka, vendar se pritiski ameriške diplomacije nadaljujejo. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danske kraljevine, nima lastnih obrambnih sil, kar Trump izkorišča kot glavni argument za nujnost ameriškega posredovanja. Analitiki pričakujejo, da bodo pogovori z Rubiem izjemno zahtevni, saj morajo strani uskladiti vprašanja suverenosti, gospodarskega sodelovanja in vojaške prisotnosti v regiji.