Francoski režiser Abd Al Malik predstavil film o zgodovinskem boju za svobodo sužnja Furcyja

Ameriški režiser Richard Linklater je posnel film z naslovom Nouvelle Vague, v katerem rekonstruira nastajanje prelomne mojstrovine Jeana-Luca Godarda Do zadnjega diha (À bout de souffle) iz leta 1960. Film deluje kot igrana uprizoritev snemanja, ki je za vselej spremenilo svetovno kinematografijo, pri čemer Linklater Godarda ne prikazuje le kot ekscentričnega genija, temveč kot ranljivega in negotovega mladega ustvarjalca, ki se je takrat šele spopadal z začetnimi izzivi svoje kariere. Zgodba se osredotoča na avgust leta 1959, ko je takrat 29-letni Godard kljub omejenim sredstvom in dvomom okolice kršil vsa uveljavljena filmska pravila. Linklater, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih režiserjev, je poudaril, da brez Godardovega vpliva njegovi lastni filmi ne bi obstajali. S svojo novo stvaritvijo je želel ujeti duh francoskega novega vala in prikazati čudežni trenutek, ko se je porodila sodobna filmska govorica. Film Nouvelle Vague se odlikuje po spoštljivem in naklonjenem odnosu do tematike, kar ga ločuje od nekaterih prejšnjih biografskih uprizoritev Godardovega življenja. Linklater je med raziskovanjem gradiva za film podrobno preučil vsak kader in snemalni načrt izvirnika, da bi gledalcem ponudil avtentičen vpogled v zakulisje snemanja v Parizu, kjer sta blestela Jean-Paul Belmondo in Jean Seberg.

Francoska igralka in režiserka Judith Godrèche je objavila svojo drugo knjigo z naslovom "Prière de remettre en ordre avant de quitter les lieux" (Prosim, pospravite, preden odidete), v kateri podrobno opisuje travmatične izkušnje spolnih zlorab in nadvlade, ki jih je doživela kot mladoletnica. Avtorica se v delu osredotoča predvsem na svoje razmerje z režiserjem Benoîtom Jacquotom, ki se je začelo, ko je bila stara komaj 14 let. Knjiga, ki je izšla 9. januarja, predstavlja igralkino osebno izpoved in poskus ponovnega prevzema nadzora nad lastno zgodbo, ki so jo vrsto let interpretirali drugi. Naslov knjige je navdihnila tabla v čakalnici policijske enote za mladoletnike, kjer je Godrècheva podala prijavo proti Jacquotu in režiserju Jacquesu Doillonu. V svojem zapisu kritično obravnava t. i. kulturo molka (omerta) in sistemsko spregledanje zlorab v filmski industriji. Igralka, ki je v začetku leta 2024 postala obraz gibanja #MeToo v Franciji, v knjigi priznava, da se zaveda odpora in sovraštva, ki ga njena izpostavljenost sproža v določenih delih družbe, vendar poudarja nujnost razkritja resnice. Istočasno se v francoski javnosti nadaljujejo razprave o odgovornosti kulturnih ustanov pri angažiranju umetnikov z obtožbami o spolnem nasilju. V departmaju Oise feministični kolektivi zahtevajo odpoved nastopa komika Aryja Abittana, ki je bil v preteklosti prav tako tarča obtožb o posilstvu. Čeprav je sodišče v njegovem primeru ustavilo pregon, aktivistke opozarjajo na "kulturo posilstva" in zahtevajo, da kulturni akterji prevzamejo etično odgovornost ne glede na pravosodne odločitve. Dogajanje kaže na globok razkol v francoski družbi glede meja med umetniškim delom in osebnimi dejanji ustvarjalcev.

31. Festival avtorskega filma, ki bo potekal od 21. do 28. novembra, bo poleg domačih in tujih filmov ponudil bogat spremljevalni program. Ta bo vključeval različne teme, kot so ekologija, trajnostni filmi, položaj žensk v filmski industriji in mojstrski tečaj "Animirati neizrekljivo". Festival se bo odprl s premiero filma "Kako je ovde tako zeleno?" Nikole Ležaića.