V Egiptu odkrili 2000 let stare ostanke potopljenega mesta ob Aleksandriji
Objavljeno: 22. 8. 2025 19:12
V Egiptu so ob obali Aleksandrije odkrili ostanke 2000 let starega mesta, ki ga je potopil potres. Med najdbami so zgradbe, grobnice, ribogojnice, starodavni pomol, kraljevi kipi, sfinge (eden s kartušo Ramzesa II.), trgovska ladja in ostanki verskih objektov. Najdišče bi lahko bilo del starodavnega mesta Kanopus.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
V egiptovskem Luksorju so razkrili obnovitev dveh kolosalnih kipov faraona Amenhotepa III. Projekt obnove je trajal približno dve desetletji, njegov cilj pa je spodbuditi turizem v državi. Kipa iz alabastra, znana kot Memnonova kolosa, predstavljata Amenhotepa III., ki je Egiptu vladal pred približno 3400 leti.
Po dveh desetletjih restavratorskih del je bila v Egiptu ponovno odprta grobnica faraona Amenhotepa III. Dela, ki so jih financirali japonski skladi in Unesco, so obsegala stabilizacijo strukture in obnovo občutljivih fresk. Pri obnovi je sodelovalo več kot dvesto petdeset restavratorjev in tehnikov.
Podvodni arheologi so ob obali Aleksandrije v Egiptu odkrili razbitino starodavne egipčanske ladje za užitek, ki datira približno 2000 let nazaj. Evropski inštitut za podvodno arheologijo (IEASM) je sporočil, da so na ladji našli grške napise.
Maroko-poljska arheološka misija je blizu arheološkega najdišča Volubilis odkrila nove arhitekturne ostanke, vključno z obrambnimi stolpi in pogrebnimi spomeniki iz rimskega obdobja. Odkritja osvetljujejo rimsko vojaško arhitekturo v Maroku. Raziskave so potekale v sodelovanju med maroškim Nacionalnim inštitutom za arheologijo in dediščino (INSAP) in Poljskim centrom za sredozemsko arheologijo Univerze v Varšavi.
Po dveh desetletjih gradnje in ocenjenih stroških v višini milijarde dolarjev se je Veliki egipčanski muzej (GEM) v Kairu odprl za javnost. Slovesne otvoritve so se udeležili tudi člani kraljevih družin in voditelji držav. Muzej se promovira kot največji muzej na svetu, posvečen eni sami civilizaciji, razstavljenih pa je skoraj 50.000 artefaktov.
Odkritje ima majhno neposredno relevantnost za življenje v Sloveniji, vendar prispeva k splošnemu znanju o zgodovini in arheologiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.