Tajvan in ZDA sklenila sporazum o vzajemnih carinah v višini 15 odstotkov

Kanadski premier Mark Carney je med zgodovinskim državniškim obiskom v Pekingu 16. julija s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom dosegel dogovor o vzajemnem znižanju trgovinskih carin. V skladu s sporazumom bo Kanada znižala dajatve na uvoz določenih kitajskih električnih vozil, medtem ko bo Kitajska v zameno znižala carine na kanadske kmetijske pridelke, predvsem na oljno ogrščico. Odločitev predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Kanade, ki je kot članica skupine G7 s tem korakom ublažila napetosti z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Analitiki poudarjajo, da je zbliževanje Ottawe in Pekinga neposredna posledica zaostrene trgovinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kanadi predhodno grozil s carinami in izzival njeno suverenost. Kitajski strokovnjaki sporazum ocenjujejo kot simbolno zmago Pekinga pri prebijanju zahodne gospodarske blokade. Čeprav so ameriški uradniki izrazili nezadovoljstvo in opozorili, da bi Kanada odločitev lahko obžalovala, je predsednik Trump presenetljivo izjavil, da pozdravlja trgovinski dogovor med državama. Dogovor predvideva uvoz do 49.000 kitajskih električnih vozil pod ugodnejšimi pogoji, kar bi lahko močno vplivalo na severnoameriški avtomobilski trg. Za Kanado je sporazum ključen zaradi stabilizacije izvoza kmetijskih proizvodov, ki so bili v preteklosti pogosto tarča kitajskih povračilnih ukrepov. Premik v odnosih kaže na novo strategijo Kanade, ki pod vodstvom premierja Carneyja išče večjo gospodarsko neodvisnost od Združenih držav Amerike v obdobju naraščajočega protekcionizma.

Tožilstvo v okrožju Qiaotou je po obsežni preiskavi odredilo pripor za Lin Chen-youja, uveljavljenega voditelja in novinarja televizijske postaje CTi News, ki je v javnosti znan pod vzdevkom "Ma De". Preiskovalci so v sredo izvedli hišne preiskave na njegovem domu in prostorih televizijske postaje v Tajpeju, nakar so ga prepeljali na zaslišanje v Kaohsiung. Sodišče je zanj in za še pet drugih oseb odredilo pripor s strogo prepovedjo stikov, saj obstaja sum, da so prejemali finančna sredstva iz Kitajske za izvajanje dejavnosti, ki ogrožajo nacionalno varnost Tajvana. Postopek proti Linu temelji na obtožbah o kršitvi zakona o nacionalni varnosti in protikorupcijske zakonodaje. Čeprav tožilstvo zaradi tajnosti postopka ni razkrilo vseh podrobnosti, poročila nakazujejo, da naj bi šlo za vpletenost v operacije vplivanja, ki jih financira Peking. Lin Chen-you je sicer znan po svojem agresivnem poročanju in provokativnem slogu, s katerim se je pogosto zapletal v spore s politiki vladajoče stranke DPP, v preteklosti pa je javno izzival organe pregona, naj ga poskušajo aretirati. Primer je v tajvanski javnosti sprožil buren odziv in polarizacijo. Medtem ko zagovorniki nacionalne varnosti aretacijo pozdravljajo kot nujen korak v boju proti tuji propagandi, opozicijske stranke, vključno s predstavniki stranke TPP, opozarjajo na morebitne posege v svobodo tiska. Televizijska hiša CTi News, ki velja za naklonjeno tesnejšim vezem s Kitajsko, se je na dogajanje odzvala s skrbjo, nekateri opozicijski politiki pa so javno podvomili o utemeljenosti obtožb, češ da novinarji nimajo dostopa do državnih skrivnosti.

Tožilstvo v Hualienu je aretiralo župana občine Guangfu, Lina Chin-shuja, in ga obtožilo povzročitve smrti iz malomarnosti in ponarejanja dokumentov v povezavi s poplavami ob jezu Mataian. Poleg župana so bili zaslišani tudi sekretar občine Zhang Yuanbao in vodja oddelka za civilne zadeve Wang. Preiskava je razkrila, da naj bi Lin Chin-shuja in drugi uradniki napačno poročali o številu evakuiranih ljudi in niso ustrezno izvedli evakuacije v skladu z zakonom o preprečevanju nesreč, kar je prispevalo k 19 smrtnim žrtvam in 5 pogrešanim osebam.