Afganistanski begunci obtičali v Pakistanu, medtem ko ZN poroča o povečanju aretacij
Objavljeno: 23. 8. 2025 21:14
Na stotine afganistanskih državljanov, ki so nekoč imeli stabilne službe v Afganistanu, je obtičalo v Pakistanu, medtem ko čakajo na preselitev v tretje države. Hkrati je UNHCR poročal o povečanju aretacij afganistanskih beguncev v Pakistanu avgusta, pri čemer je bilo od aprila do 21. avgusta aretiranih in zaprtih več kot 53.200 afganistanskih migrantov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Združeni narodi (ZN) so prekinili pomoč afganistanskim migrantom, ki se vračajo v državo, ker jim talibanske oblasti prepovedujejo zaposlovanje žensk. Agencije ZN ne morejo opravljati svojega dela brez ženskega osebja, saj ne morejo ustrezno obravnavati žensk, ki predstavljajo 52 % migrantov, ki se vračajo. Prepoved velja od konca leta 2024 in vpliva na delovanje ZN v Kabulu in drugih mestih po državi.
Med afganistanskimi talibani in pakistanskimi vojaki so izbruhnili hudi spopadi na obmejnem območju, pri čemer so po afganistanskih navedbah umrli deseti vojaki. Pakistan je zaradi tega zaprl dva glavna mejna prehoda z Afganistanom. Kabul in Islamabad drug drugega obtožujeta za konfrontacijo. Pakistanska vojska poroča o več kot dvesto ubitih afganistanskih borcih, medtem ko afganistanske oblasti trdijo, da je bilo ubitih 58 pakistanskih vojakov. Katar, Savdska Arabija in Iran so pozvali k umiritvi.
Pakistan je zaradi varnostnih groženj izgnal približno milijon Afganistancev. Hkrati naraščajo napetosti zaradi indijske pomoči Talibanu, kar vodi v potencialno vojaško zaostrovanje med Afganistanom in Pakistanom. Pakistan je zatrdil, da vrača afganistanske begunce "dostojanstveno" in si želi razvoj ter stabilnost Afganistana, vojaško posredovanje pa je bilo ustavljeno na zahtevo Katarja.
Obsežno vračanje afganistanskih migrantov iz Pakistana in Irana, ki je prizadelo že okoli 2,6 milijona ljudi od januarja, povečuje zaskrbljenost glede možne okrepitve Islamske države. Varnostni viri opozarjajo, da so se mnogi Afganistanci desetletja živeli v tujini in se težko vključujejo v afganistansko družbo, kar jih naredi dovzetne za radikalizacijo. Pakistan medtem zahteva, da Afganistan ukrepa proti terorističnim skupinam, ki delujejo na njegovem ozemlju. Nemčija nadaljuje s preseljevanjem ranljivih Afganistancev iz Pakistana.
Pakistan je izrazil, da ne želi nadaljnjega zaostrovanja odnosov z Afganistanom, vendar pričakuje, da bodo talibanske oblasti v Afganistanu ukrepale proti militantnim skupinam, ki delujejo na afganistanskem ozemlju. Tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva je poudaril, da je afganistanska vlada priznala prisotnost skupin, kot je Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), na svojem ozemlju. Po pogovorih je bila prekinitev ognja med Pakistanom in Afganistanom podaljšana. Pakistan upa na pozitiven izid naslednjega kroga pogovorov s Kabulom, ki se bo začel 6. novembra. Medtem je generalni direktor ISPR Lt Gen Ahmed Sharif Chaudhry ponovil, da bo vsak zunanji napad na Pakistan srečal z odločnim in ostrim odgovorom.
Na afganistansko-pakistanski meji v Chamanu se je po nočnih spopadih med pakistanskimi silami in afganistanskimi talibani situacija umirila. V spopadih je bilo ranjenih več civilistov na obeh straneh. Pakistan in Afganistan se medsebojno obtožujeta kršitve premirja. Avstralija je uvedla finančne sankcije in prepoved potovanja za štiri talibanske uradnike zaradi poslabšanja stanja človekovih pravic, zlasti za ženske in deklice, v Afganistanu.
Dogajanje v Pakistanu in Afganistanu ima posreden vpliv na migracijske tokove in mednarodno politiko, kar lahko vpliva tudi na Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.