Vrhovno sodišče Indije bo 15. septembra obravnavalo prošnjo za varščino Maheša Rauta v primeru Elgar Parishad

Vrhovno sodišče v Indiji obravnava tožbo v javnem interesu (PIL), ki opozarja na poslabšanje kakovosti zraka in zahteva nujne ukrepe proti "narodni javnozdravstveni krizi". Tožba poziva k razglasitvi izrednih razmer za javno zdravje v Delhiju, kjer se je indeks kakovosti zraka (AQI) poslabšal v "zelo slabo" kategorijo, ter zahteva takojšnje nacionalne ukrepe.

Vrhovno sodišče Indije je v primeru obsežne zarote v povezavi z nasilnimi neredi v Delhiju leta 2020 sprejelo odločitev o prošnjah za izpustitev na prostost ob plačilu varščine. Senat pod vodstvom sodnikov Aravinda Kumarja in N. V. Anjarie je zavrnil prošnji za varščino za aktivista Umarja Khalida in Sharjeela Imama, ki ostajata v priporu pod obtožbami po strogi protiteroristični zakonodaji. Oba sta bila označena za osrednja akterja pri organizaciji protestov, ki so prerasli v nasilje. Po drugi strani je sodišče ugodilo prošnjam petih drugih obtožencev, med katerimi so Gulfisha Fatima, Meeran Haider, Shifa-ur-Rehman, Shadab Ahmed in Mohd Saleem Khan. Ti so dobili možnost izpustitve na prostost pod strogo določenimi pogoji. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem sodnem postopku, ki preiskuje ozadje spopadov, ki so zahtevali več deset smrtnih žrtev in povzročili ogromno gmotno škodo v indijski prestolnici. Tožilstvo vztraja, da so bili nemiri del širše načrtovane zarote za destabilizacijo države.

Vrhovno sodišče Republike Srbske je razveljavilo prvostopenjsko sodbo, s katero je bil Siniša Šakić, znan pod vzdevkom Kinez, oproščen obtožb za umor Slaviše Ćuluma. Sodišče je po pritožbi tožilstva ugotovilo procesne nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti v prvotnem postopku, zato je odredilo ponovno sojenje pred Okrožnim sodiščem v Banja Luki. Šakić je bil obtožen, da je maja 2020 v zasedi v bližini Banja Luke skupaj z neznano osebo brutalno umoril Ćuluma, ko se je slednji peljal v svojem avtomobilu. Tožilstvo je med postopkom trdilo, da ima trdne dokaze o Šakićevi krivdi, vključno z biološkimi sledovi in posnetki nadzornih kamer, medtem ko je obramba vseskozi izpodbijala verodostojnost teh dokazov. Prvostopenjski organ je sprva presodil, da ni dovolj dokazov za obsodbo, a je vrhovni organ zdaj to odločitev izničil. Primer je v javnosti vzbudil veliko pozornosti zaradi brutalnosti dejanja in domnevnih povezav vpletenih s kriminalnim podzemljem v regiji. Ponovni postopek se bo osredotočil na razjasnitev okoliščin streljanja in ponovno preučitev forenzičnih dokazov.