Donald Trump zaradi izjav izvršnega direktorja zagrozil z izključitvijo družbe ExxonMobil iz Venezuele

Venezuelska politika in gospodarstvo sta po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil ujet predsednik Nicolás Maduro, doživela temeljit zasuk. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno nakazal, da bodo venezuelske naftne rezerve, ki so največje na svetu, odslej pod nadzorom ameriških naftnih podjetij, predvsem podjetja Chevron. Medtem ko je podjetje ExxonMobil izrazilo skeptičnost glede varnosti naložb v državi, je Trump poudaril, da bodo ZDA neposredno upravljale venezuelske vire, kar je povzročilo precejšnje razburjenje v mednarodni javnosti. Na čelu Venezuele je trenutno začasna predsednica Delcy Rodríguez, nekdanja podpredsednica v Madurovi vladi, ki se poskuša obdržati na oblasti s sodelovanjem z Washingtonom, hkrati pa mora krmariti med interesi domačih varnostnih sil, ki ostajajo zveste staremu režimu. Trumpova administracija je prekinitvijo dobave nafte Kubi stopnjevala pritisk na havanski režim, od katerega zahteva sklenitev novega dogovora, sicer se bo Kuba soočila s hudimi gospodarskimi posledicami. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je navedbe o pogajanjih z ZDA že zanikal. Posebno pozornost so vzbudile Trumpove objave na družbenih omrežjih, kjer se je razglasil za »vršilca dolžnosti predsednika Venezuele«, kar mnogi analitiki označujejo za del njegovega poslovno-političnega modela, ki temelji na neposrednem finančnem in naravnem izkoriščanju tujih virov. Kritiki v ZDA opozarjajo, da gre za enostransko dejanje brez odobritve kongresa, ki bi lahko dodatno destabiliziralo regijo in okrnilo ugled ameriške zunanje politike, medtem ko Trump vztraja pri zaščiti venezuelskih naftnih prihodkov pred sodnimi pregoni.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.